KANALSKI OBČINSKI SVET PROTI POVEČANJU SOSEŽIGA IN Z IZREDNO SEJO NA TO TEMO (PODROBNEJE)

Kakor smo v našem dopoldanskem informativnem programu že poročali, je včeraj na kanalskem občinskem svetu končno poročilo o meritvah onesnaženosti zraka predstavil Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici. Poročilo se v bistvenem ne razlikuje od delnega poročila, ki ga je Močnik predstavil konec novembra lani, je pa občinski svet spodbudil k odločnejšim ukrepom.

Spomnimo, v letu 2021 in 2022 so sodelavci novogoriške univerze pod vodstvom Griše Močnika na strehi osnovne šole v Desklah merili koncentracije delcev PM10, v analizi, ki je sledila, pa so delce kemijsko raziskali ter na ta način ugotovili njihovo sestavo. Na osnovi teh rezultatov so nato z laboratorijskimi poskusi določali oksidativni potencial posameznih najdenih snovi, predvsem gre tu za kovine.

Oksidativni potencial je vrednost, ki nam pove, kolikšen oksidativni stres za telo pomeni določena snov, je povedal Močnik, pri čemer oksidacija v telesu vodi do vnetij na ravni celic in s tem različnih bolezenskih stanj.

Svetnike in župana je najbolj zanimal prispevek, ki ga ima na onesnaženost zraka cementarna Salonit Anhovo. Ker je študija vključevala tudi analizo virov, je Močnik lahko podal dokaj zanesljiv odgovor, ob čemer pa je večkrat poudaril, da je reševanje težave z onesnaženostjo zraka pri enem samem onesnaževalcu nesmiselno:

S kloridi bogat vir, ki ga omenja Močnik, je po njegovih besedah eden zanimivejših izsledkov meritev, saj ga v tej obliki dosedanja tovrstna literatura ne omenja, obenem pa je novost tudi ugotovitev, kako nevaren je za človeško telo.

Kakor je dejal tudi Močnik sam, je treba k vplivu cementarne pripisati še levji delež onesnaženja, ki ga prispeva tovorni promet, kar 85 % težkih tovornjakov, ki v Solkanu vstopi na Soško cesto, namreč konča nekje v okolici Kanala, večina domnevno ravno v cementarni. Poleg tega je bilo prometa zara epidemije covida v obravnavanem obdobju manj kot sicer, približno 6 % manj tovornjakov in 20 % manj avtomobilov se je povprečno vozilo po cesti.  

Podobne meritve so izvajali tudi v primerljivih alpskih dolinah v Franciji in Švici, je povedal Močnik, in celoten izmerjen oksidativni potencial je bil v Soški dolini najvišji, obenem pa je res, da so tovrstne študije novost in prav veliko primerljivih podatkov še ni na voljo.

Vsakršno povečanje sosežiga in s tem proizvodnje bi zagotovo povečalo koncentracije delcev in sem oksidativni potencial, še dodaja Močnik.

Daleč najslabše so razmere pozimi in v večernih urah, še kaže študija, na kakovost zraka imajo namreč velik vpliv tudi atmosferske razmere in te so v dolinah pozimi podobne kotlu, iz in v katerega nič ne pride.

Kljub temu, da je kurjenje lesa najpomembnejši vir onesnaženja s trdimi delci, pa je občinski svet na čelu z županom Miho Steglom sile zaenkrat usmeril proti sosežigu v cementarni. Sprejeli so sklep, da se s povečanjem sosežiga ne strinjajo, obenem pa tudi to, da do 24. junija pripravijo izredno sejo na temo sosežiga.

Močnik se je sicer strinjal s trditvijo, da pomeni vsakršno dodatno onesnaženje zraka večjo nevarnost za prebivalstvo, čeprav se dogaja v zakonsko določenih normativih, in da je to posebej pomembno v dolini, obremenjeni s poklicno boleznijo – azbestozo.

Aktivnosti občine na področju ugotavljanja onesnaženosti se bodo že v prihodnjih dneh nadaljevale, je napovedal Stegel, v teku je študija, ki bo skušala ugotoviti vpliv sosežiga na človeški organizem:

Poleg tega bo dodatne zajeme vzorcev in analize opravljal tudi Griša Močnik s sodelavci, raziskovali bodo povezavo med delci na tleh in v zraku:

Kljub temu, da dikcija sprejetega sklepa o izredni seji omenja zgolj sosežig, pa župan Stegel obljublja, da bodo pozorni tudi na druge onesnaževalce v občini: