PISANKA: ODKRIVANJE KULTURNE DEDIŠČINE MIRNA

V tokratni nedeljski Pisanki se podajamo v skrajni zahodni del Vipavske doline tik ob državno mejo. Tu na okrog 45 metrov nadmorske višine leži naselje Miren z izjemno zgodovino in bogato kulturno dediščino. V naselju je ohranjenih veliko kamnitih vodnjakov iz 19.stoletja, eden najzanimivejših je bil postavljen davnega leta 1865 in se nahaja pred župnijsko cerkvijo. Gre za vodnjak, ki je obogaten s paviljonsko streho na litoželeznih stebrih. Zaradi oblice vode pa sta bili v preteklosti v naselju razviti usnjarska in z njo povezana čevljarska obrt. Na območju Mirna, v strugi reke Vipave in ob njej so tudi požiralniki, preko katerih voda ponika v Doberdobsko jezero v Italiji. O bogati kulturni dediščini in njenih podrobnostih pa v pogovoru z našim prvim današnjim sogovornikom lokalnim vodnikom Romanom Maličem.

Pogovor o kulturni dediščini

Z Mirnom pa je povezan tudi svetu priznan raziskovalec, industrijski oblikovalec, umetnik in akademik Oskar Kogoj. Oskar s svojimi stvaritvami že več kot šest desetletji premika meje svetovnega industrijskega dizajna. Njegove umetnine in mojstrovine hrani več galerij po svetu, za svoje izjemno delo pa je prejel že več kot 60 mednarodnih nagrad. Vse njegove umetnine imajo svojo zgodbo, predstavljajo pa tudi ljubezen do slovenske dediščine. O Mirnu in poteku nastanka njegovih izdelkov pa v naslednjem pogovoru z Oskarjem Kogojem.

Pogovor z Oskarjem Kogojem

Foto: Oskar Kogoj

Še več o Oskarju Kogoju in njegovem delu pa v sobotni oddaji Ime tedna. Oskar Kogoj je v Mirnu v rojstni hiši svoje matere odprl tudi galerijo, ki uspešno deluje že 25 let. Galerijo vodita Oskarjevi hčerki Katjuša Kogoj Mužina in pa Nataša Kogoj Komar. O ideji za galerijo in galeriji sami pa v pogovoru s Katjušo Kogoj Mužina.

Kratek pogovor o galeriji Oskarja Kogoja

Še več o 25-letnici galerije Oskarja Kogoja pa v prihodnjih dneh.
Nad naseljem Miren se dviguje vzpetina na kateri stoji Mirenski Grad, ki je duhovno svetišče. Na njem delujejo lazaristi, usmiljenke in Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Mirenski grad pa velja tudi za kulturni biser, saj so tik pod njegovim gričem postavljene Svete stopnice, v Sloveniji je takšnih samo sedem. Zgrajene pa so bile po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Na vrhu stopnic je stena, ki jo krasi freska zasramovanega Jezusa, umetnika Toneta Kralja. Na Mirenskem Gradu pa so tudi samooskrbni, pridelujejo veliko povrtnin, v ponudbi pa imajo tudi domačo vloženo zelenjavo in pa marmelade.  O tem zakaj se Mirenski Grad imenuje grad, kaj najdemo na gradu ter kdo domuje v njem pa v pogovoru z Andrejo Ličen.

Pogovor o Mirenskem Gradu

Foto: Mirenski grad

Kot je bilo danes že omenjeno je Miren znan tudi po svoji več kot stoletni tradiciji usnjarstva in izdelovanja čevljev. Usnjarstvo je bilo v 70-tih letih prejšnjega stoletja opuščeno, a čevljarstvo v Mirnu živi še danes. Z našim naslednjim sogovornikom Robertom Petejanom bomo tako spoznavali čevljarski muzej, pa pripomočke in orodje, ki so ga čevljarji uporabljali nekdaj, dotaknili pa se bodo tudi razlike med čevljarsko delavnice nekdaj in kakršno poznamo danes. Robert Petejan je skupaj z bratoma že tretja generacija, ki se ukvarja z izdelavo čevljev. 

Pogovor o čevljarskem muzeju

https://www.youtube.com/watch?v=xAk38mQmzrU

Foto: iz arhiva čevljarskega muzeja

Za konec današnje nedeljske Pisanke pa smo pred naš mikrofon povabili še organizatorja kolesarskega in tekaškega tekmovanja KRAS KROS. Borut Klančič se je iz svojega lastnega zanimanja za kolesarjenje in tek odločil, da po Goriškem Krasu  pripravi rekreativno – tekmovalno prireditev. Obe tekmovanji sta se priljubili tako resnim tekmovalcem kot tudi rekreativnim kolesarjem oziroma tekačem.

Pogovor o KRAS KROS tekmovanju 

Fotografije KROS KRAS tekmovanja so iz arhiva. Foto: Ambroželj - Kras Kros

Tako naša nedeljska Pisanka se zaključuje, upamo, da smo vam podali kakšen nov predlog za raziskovanje spodnje Vipavske doline. 

Naslovna fotografija: Mirenski grad
Ana Štokelj

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.