ZDRUŽENJE "PO PRIMORSKO" V OSMO LETO POVEZOVANJA IN SKUPNEGA NASTOPANJA NA TRGU

Neformalno združenje primorskih agroživilskih podjetij je na petkovi novinarski konferenci predstavilo poslovne izide minulega in največje izzive tekočega leta. Najbolj jih ogroža inflacija in obrat potrošnikov k nizkocenovnim izdelkom, pomanjkanje delovne sile in pogosto nerazumni evropski in državni predpisi s področja varstva okolja in umeščanja v prostor.

Neformalno združenje primorskih živilskih podjetij in zadrug Po primorsko že od leta 2015 opozarja na pomembnost lokalno pridelanih, predelanih in tudi kupcu posredovanih živil. Letos se bodo 20. septembra že osmič zapored predstavili tudi na vinsko-kulinarični prireditvi v Ljubljani, kjer bo osrednje mesto imel njihov prodajni program ter tradicionalna primorska gastronomija na osnovi v njihovih obratih proizvedenih sestavin.

Pred dogodkom v Ljubljani so tradicionalno pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri so predstavili poslovne rezultate preteklega leta, pa tudi izzive in dileme, s katerimi se soočajo. Združenje obsega 9 živilskih podjetij in zadrug: Mlekarno Planika, kmetijski zadrugi KZ Tolmin in KGZ Idrija, vinski kleti Vinakras in Klet Brda, pršutarno Kras, Mlinotest in skupino Pivka–Delamaris. Poleg direktorjev podjetij in zadrug so se srečanja udeležili tudi mnogi župani in podžupani iz Posočja, Goriške in Vipavske doline.

Podjetja in zadruge poslujejo dobro, so poudarili, vsi razen dveh so poslovno leto 2022 zaključili z več zaposlenimi kot so jih imeli leto poprej, skupno pa 55. Vsem so se prav tako v tem obdobju povečali čisti prihodki od prodaje, najuspešnejša podjetja pri tem so bila Pivka, Mlinotest, Klet Brda in KZ Tolmin, kjer je bila rast okoli 20-odstotna. Skupno so prodajo povečali za 35 milijonov evrov.

Skupni izidi kažejo, da so živilska podjetja (brez zadrug) goriške statistične regije po prihodkih od prodaje, številu zaposlenih in dodani vrednosti na tretjem mestu med vsemi slovenskimi statističnimi regijami.

Opozorili so na pogubnost uvažanja poceni izdelkov iz tujih, predvsem neevropskih trgov, ki jim zaradi nižjih proizvodnih standardov in cenejše delovne sile ne morejo konkurirati. Tuji izdelki so po pravilu manj kvalitetni, predvsem pa zaradi dolgega transporta povsem netrajnostni. Ob tem so pozvali vlado in vse, ki imajo v rokah vzvode odločanja, naj naredijo vse, da bi v slovenske javne ustanove, denimo šole in vrtce, prišlo čim več domačih izdelkov.

Pri tem stavijo tudi na dvig potrošniške osveščenosti, da nakup lokalnega produkta ohranja domačo industrijo in delovna mesta, da ohranja krajino, da je izredno kvaliteten ter okoljsko najmanj obremenjujoč. Inflacija je sicer potrošnike ponovno pognala v nakup cenejših izdelkov trgovskih blagovnih znamk, ki so navadno uvoženi, je povedal predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal.

Pri varovanju okolja so poudarili, da je pomembno lotiti se ga s trezno glavo, izpostavili so predlog evropske uredbe, ki zapoveduje znižanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za polovico in popolno prepoved, tudi tistih, ki so namenjeni za ekološko pridelavo, na območjih Natura 2000. Direktor kleti Vinakras Marjan Colja je dejal, da »je to podobno temu, da bi čez noč prepovedali uporabo antibiotikov, za Kras konkretno pa to pomeni, da vinske pridelave tam več ne bo, ker ni niti koščka Krasa, ki ne bi bil vključen v Naturo 2000.«

Opozorili so tudi na po njihovem neustrezen državni ukrep košarice izdelkov, ki po njihovo ne opravlja svojega dela, državo pa pozvali tudi k ustreznemu nadzoru nižjecenovnih živil. Prav tako bi morala država nekaj storiti na področju umeščanja v prostor, saj je po veljavnih predpisih »praktično nemogoče zgraditi nov hlev«, je dejal direktor Delamarisa Janez Rebec.

Novinarsko konferenco je nenapovedano obiskal tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je zbrane pozval, naj preko ministrstva vzpostavijo kontakte s Slovenci po svetu s pomočjo katerih bi si lahko pomagali pri preboju na nova tržišča. Ministrstvo je v ta namen vzpostavilo posebno platformo, zaenkrat v Argentini in Braziliji, je dejal.  





Primož Božič

Naslovna fotografija: Direktorji in predsedniki uprav živilskih podjetij in zadrug z župani in podžupani severnoprimorskih občin, ki so se odzvali vabilu. avtor: Jure Batagelj.

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.