Simona Skočir
Voditeljica programa
V današnji oddaji Pisanka vas bomo popeljali v preteklost, na drugi strani pa se bomo na pot odpravili od Zakriža nad Cerknim pa vse do Trsta. V letošnjem letu namreč obeležujemo 80-obletnico nastanka Partizanskega dnevnika in s sogovorniki bomo sledili njegovemu nastanku na cerkljanskem pa vse do Trsta, kjer še vedno izhaja njegov naslednik Primorski dnevnik.
Partizanski tisk je v narodnoosvobodilnemu boju igral pomembno vlogo, saj je pripomogel k širjenju odpora proti okupatorju in bil protiutež njegovi propagandi. Zaradi dolgoletnega fašističnega nasilja nad Slovenci pred vojno je na dober sprejem naletel predvsem na Primorskem, kjer so že leta 1941 začele delovati prve ilegalne ciklostilne tehnike, ki so ljudi s pomočjo tiskovin seznanjale z dogodki doma in po svetu. In v eni takih ciklostilnih tehnik je 26. novembra 1943 v Zakrižu nad Cerknim v 400 izvodih izšla tudi prva številka Partizanskega dnevnika. Pobrskali smo po arhivu, da vam predvajamo intervju iz leta 1993, ko je z našo kolegico Metko Rupnik spregovoril, danes že pokojni, France Vreg, eden od urednikov Partizanskega dnevnika.
Prva številka Partizanskega dnevnika je tako izšla v Zakrižu, sprva je bilo to glasilo Triglavske divizije, v letu 1944 se je preoblikovalo v glasilo IX. korpusa, pozneje pa Pokrajinskega odbora osvobodilne fronte. Razmnoževali so ga v šestih ciklostilnih tehnikah, ki pa kmalu niso mogle zadostiti vsem potrebam, zato je pokrajinsko vodstvo partizanskih enot začelo razmišljati o partizanskih tiskarnah. Julija 1944 so v strmi in težko dostopni grapi V studencih pod Vojskim začeli graditi največjo in tehnično najbolje opremljeno primorsko partizansko tiskarno Slovenija. Več o gradnji in delovanju Partizanske tiskarne Slovenija pa Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija.
Danes spremljamo zgodovinsko potovanje Partizanskega dnevnika od Zakriža do Trsta in trenutno smo na Vojskem v Partizanski tiskarni Slovenija. Partizanska tiskarna je danes med najbolj avtentično ohranjenimi spomeniki iz druge svetovne vojne na Slovenskem, med delovanjem pa je bila ena od 38 skrivnih partizanskih tehnik, ki so v organizaciji odporniškega, partizanskega gibanja delovale na slovenskem ozemlju. V času delovanja tiskarne na Vojskem so poleg Partizanskega dnevnika, stiskali še mnogo drugih gradiv, v manj kot enem letu delovanja so natisnili 228 številk desetih različnih časopisov v nakladi preko en milijon izvodov, razne brošure, letake in plakate, večbarvne ovitke in še 44 drugih drobnih tiskov.
Kompleks tiskarne je sestavljal šest lesenih barak, postavljenih ob potoku v težko dostopni grapi V studencih. Da v tiskarni danes vse poteka tako kot je treba, skrbi oskrbnik Albin Skok, ki poleg oskrbniških del okrog spomenika, vodi tudi skupine.
Danes spremljamo pot Partizanskega dnevnika od nastanka pa vse do danes, ko ga je nasledil Primorski dnevnik. V tiskarni Slovenija so zadnji Partizanski dnevnik natisnili 1. maja 1945, potem pa se je preseli v Trst, v tiskarno italijanskega dnevnika Il Piccolo, kjer sta izšli še 2 redni in 1 izredna številka v nakladi 20.0000 izvodov. Partizanski dnevnik je 13. maja nasledil Primorski dnevnik. V Trstu smo najprej obiskali nekdanjega glavnega urednika Primorskega dnevnika, Aleksandra Korena s katerim smo se sprehodili po zgodovini Primorskega dnevnika, edinega dnevnika, ki danes izhaja v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji.
V današnji oddaji smo se sprehodili v preteklost, od nastanka Partizanskega dnevnika do njegove selitve v Trst in o razvoju Primorskega dnevnika, ki je ga je nasledil in uspešno, od torka do nedelje, izhaja še danes. Primorski dnevnik je informativni časopis, ki je dejavno soudeležen v manjšinskem dogajanju ter v ožjem in širšem okolju, v katerem živi slovenska manjšina, ki ima v njem svoj glas. V duhu svoje najplemenitejše tradicije Primorski dnevnik zagovarja ideale humanizma, antifašizma, spoštovanja človeka in njegove osebne istovetnosti ter pravice šibkejših ljudi in manjšin, na drugi strani pa v koraku s časom sledi tudi spremembam in v svoje delovanje sprejema digitalizacijo. O sedanjem delovanju časopisa in seveda tudi o tem kaj Primorski dnevnik čaka v prihodnosti smo se pogovarjali z odgovornim urednikom Igorjem Devetakom.
Današnja oddaja nas je popeljala v zgodovino po poti Partizanskega dnevnika, od Zakriža pa vse do Trsta. Upamo, da ste izvedeli kaj novega in zanimivega ter se nam boste pridružili tudi naslednji teden, ko bomo odkrivali nove kraje in raziskovali nove tematike.
Maja Vojska
Foto: Mestni muzej Idrija, Maja Vojska
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!