PRED KNJIŽNIM SEJMOM SE BO V FRANKFURTU PREDSTAVILA ARHEOLOGIJA, TUDI Z NAJDBAMI IZ POSOČJA

V okviru spremljevalnih dogodkov 75. Frankfurtskega knjižnega sejma, kjer ima Slovenija vlogo častne gostje, se danes v Arheološkem muzeju v Frankfurtu odpira razstava Čivki iz preteklosti, kjer bo na ogled slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. Na njej z artefakti sodelujeta tudi Tolminski in Goriški muzej.

Vodja projekta in kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije Daša Pavlovič je pojasnila, da se naslov razstave navezuje na zdaj že nekdanje ime socialnega omrežja Twitter, in sicer v smislu, da so uporabili kratka sporočila oziroma pol prikrita sporočila brez konteksta. Sama namreč arheološko dediščino doživlja na podoben način. Imamo različne arheološke predmete, za katere seveda vemo, kakšno funkcijo so imeli, zakaj in kako so jih uporabljali, ne moremo pa čisto razumeti vseh njihovih pomenov, je pojasnila.

Kustodinja arheologinja Teja Gerbec iz Goriškega muzeja je za razstavo izbrala artefakte iz dveh najdišč. Iz depoja pri Kanalskem Vrhu prihajata obeska iz pozne bronaste dobe, datirana v približno 11. stoletje pr. n. št., ki sta služila morda kot okras ali predmonetarno sredstvo, zanesljivo pa nosita močan simbol sonca:

IZJAVA: Teja Gerbec 1

Drugi na razstavi predstavljen predmet prihaja iz Mosta na Soči, kjer je bilo v sklopu izkopavanj najdišča iz starejše železne dobe najdena keramična figurica ovna, datirana v čas približno med 6. in 4. st. pr. n. št.

Tovrstne predmete so imeli običajno ob ognjiščih, zato simbolizirajo varuhe doma, oven pa je obenem simbol moškosti, vendar, zaradi pomembnosti ovčjereje in uporabe volne, kar je bilo žensko delo, opominja tudi na žensko vlogo v tej kulturi:

IZJAVA: Teja Gerbec 2

Tolminski muzej se je na povabilo odzval s ploščico z venetskim napisom, gre za eno najpomembnejših najdb z napisom iz predrimske dobe, iz časa 2. ali 1. stoletja pr. Kr., je povedal arheolog Miha Mlinar:

IZJAVA: Miha Mlinar

Razstava, ki bo na ogled do 17. marca 2024, je nastala na pobudo omenjenega frankfurtskega muzeja.

»S predstavitvijo vseh teh izjemnih arheoloških predmetov iz desetih priznanih slovenskih muzejev želi Arheološki muzej Frankfurt poudariti izreden pomen, ki ga je imel slovenski prostor v prazgodovini in skozi vsa zgodovinska obdobja,« je pred odprtjem razstave zapisal izvršni direktor Arheološkega muzeja Frankfurt Wolfgang David.

Slovenski prostor je bil zaradi svoje geostrateške lege od najzgodnejših obdobij človeške zgodovine zelo izpostavljen, vedno znova je bil stičišče in presečišče vplivov različnih kultur.






Primož Božič

Naslovna fotografija: Ploščica z venetskim napisom, ki jo hrani Tolminski muzej. Foto: Marko Grego, arhiv Tolminskega muzeja

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.