V naši popotniški oddaji Pisanka smo tokrat zavrteli pedala in se s kolesom podali z Reke preko Polic, Gorskega Vrha do Šentviške Gore, za konec smo se ustavili še v vasi Pečine in se nato spustili nazaj v dolino na Slap ob Idrijci. Lep kolesarski krog nam je predvsem z začetnim vzponom dvignil srčni utrip, a na poti smo spoznali in videli veliko zanimivega ter srečali prijazne domačine, ki so z veseljem poklepetali z nami.
Začnemo na regionalni cesti Idrija-Tolmin, v naselju Reka zavijemo za Bukovo in do naše prve točke nas čaka dvokilometrski vzpon, prva postojanka je namreč Plezališče Lutne skale. Gre za lepo senčno plezališče nad Kazarsko grapo, ki je polna naravnih znamenitosti od naravnih mostov, brzic in tolmunov. Plezališče nam bo bolj podrobno predstavil načelnik Alpinističnega odseka Cerkno Gregor Kristan.
Pot nadaljujemo naprej proti naselju Police, kjer si je predvsem vredno ogledati Cerkev Marijinega rojstva. Gre za eno najstarejših cerkva na cerkljanskem, ki jo krasijo freske Jerneja iz Loke, ustvarjene leta 1536. Med drugim je ta spomenik znan tudi po tem, da gre za dve zgradbi, saj je zvonik ločen od cerkvene ladje.
Cerkev Marijinega rojstva, Police (Vir: Visit Cerkno)
A mi vrtimo pedala naprej, naslednji sogovornik nas namreč čaka v naselju Gorski Vrh, ki pa že leži v Občini Tolmin. Več o Gorskemu Vrhu pa nam bo zaupal domačin, upokojenec Edi Laharnar.
Po glasbi pa nadaljujemo raziskovanje Šentviške planote s kolesom. Iz Gorskega Vrha se spustimo v vas Šentviška Gora. Vas sama po sebi ni velika in šteje malo manj kot 100 prebivalcev. Kljub temu tu deluje največja istoimenska krajevna skupnost na Planoti. Tako vas kot planota sta ime dobili po vaškem zavetniku Svetemu Vidu, kateremu je posvečena vaška cerkev. Ta je bila kot sedež župnije, prvič omenjena leta 1192. Ob trgu sredi vasi stoji najstarejša hiša v vasi, ki datira v 18. stoletje in ima na čelnem pročelju sončno uro z letnico 1775. Neposredno zraven prenovljenega vaškega središča in pa nove večnamenske Gallusove dvorane soji tudi Podružnična šola Šentviška Gora. Več o zgodovini in delovanju šole pa nam bosta zaupali učiteljici Vlasta Sotenšek in Erika Laharnar.
Prvi šolski dan 2023/2024 na POŠ Šentviška Gora (Vir: POŠ Šentviška Gora)
Po glasbi še naprej raziskujemo Šentviško planoto, kjer je aktivnih mnogo društev. Mi pa smo obiskali predsednika Turističnega društva Šentviška planota. Marko Kenda nam je tako zaupal, da so letos praznovali okroglo trideseto obletnico, poznani pa so predvsem po dveh večjih dogodkih, in sicer pohodu na Črvov vrh in pa prireditvi Pozdrav jeseni. Poleg tega pa skrbijo tudi za vzdrževanje kolesarskih in pohodniških poti, njihovo označevanje in urejanje naravnih in etnoloških zanimivosti. Več pa v pogovoru.
Naša zadnja postojanka v oddaji Pisanka pred spustom nazaj v dolino do Slapa ob Idrijci bo naselje Pečine. Tam nas je pričakal Richard Niven, Škot, ki se je pred kratkim za stalno preselil na Pečine in postal že pravi Planotar. Pustolovski Škot je ime, ki se ga je oprijelo med njegovimi popotovanji z motorjem, obiskal je namreč že več kot 101 državo, svoje dogodivščine pa redno objavlja tudi na svojem YouTube kanalu (@Adventurescot). Čeprav je imel Richard nepredstavljivo težko življenje, kot otroka sta ga starša zapustila na ulicah Južne Afrike, kjer se je dobesedno vsakodnevno boril za življenje, pa iz njega sije neverjetna pozitivna energija in optimizem. Pravi, da se je znova rodil pri 14 letih, ko je začel delati na parni lokomotivi. Vlaki, in pa kasneje modeli parnih lokomotiv, so postali njegovo življenje in velika strast. Tudi nam je razkazal modele parnih lokomotiv, ki jih je sestavil sam in njegova največja želja je, da bi v Pečinah, za svojo hiško postavil železnico za svoje največje modele lokomotiv. Delčku intervjuja s prevodom o tem, kaj ga je pripeljalo v Pečine, lahko prisluhnite sedaj, celoten intervju v angleščini pa najdete na naši spletni strani.
Maja Vojska
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!