OB 106. OBLETNICI PRVE DŽAMIJE NA SLOVENSKIH TLEH POGOVOR O VOJNI IN VERI

Včeraj so v Kobariškem muzeju pripravili pogovorni večer na temo vojne in vere s poudarkom na obdobju 1. svetovne vojne, spomnili pa so se tudi na druge konflikte, ki jih je zaznamovala verska pripadnost. Pogovor so pripravili ob 106. obletnici prve džamije na slovenskem ozemlju v Logu pod Mangartom.  

Pogovor je nastal v sodelovanju Fundacije Poti miru, Kobariškega muzeja in Kulturno-izobraževalnega zavoda Averroes. Zdravko Likar, soustanovitelj Fundacije in Kobariškega muzeja, je povedal, da je džamija v Logu pod Mangartom nastala zaradi velike koncentracije bošnjaških sil na Rombonu. Na pokopališču v Logu pod Mangartom je pokopanih veliko padlih iz bosansko-hercegovskih polkov, nanje od leta 2012 spominja tudi skulptura Mirsada Begića.

Likar je v svojem nagovoru spomnil tudi na vojno v Bosni in kakor je poudaril, se vojna ne konča s podpisom premirja, ampak traja še naprej v mislih, spominih, duševnih bolečinah in psihičnih boleznih preživelih, posebej, če so bili priča genocidnemu nasilju. Izpostavil je, da ni pravične vojne, edina častna vojna pa je boj za svobodo in proti okupaciji domovine, ki se ga spoštuje po vsem svetu.

Dr. Miha Šimac iz Teološke fakultete v Ljubljani je v svojem predavanju povzel versko oskrbo v avstro-ogrski armadi pred začetkom spopadov leta 1914. Ta je bila zgledno urejena, je dejal, Avstro-Ogrska je kot multikonfesionalna država priznavala 7 verskih skupnosti in prav vsi so imeli vojaške kurate v enotah.

Na polk (3–4 tisoč mož) je prišel en kurat, ki je bil z vojaki na prvi bojni črti in mnogo jih je pri tem tudi izgubilo življenje. Poleg obredov in običajne duhovne oskrbe so kurati skrbeli za popis padlih in vojna pokopališča, ker so imeli visok vojaški čin in so poveljstvu mesečno pošiljali poročila, pa so lahko vodstvu sporočili tudi nepravilnosti, ki so se dogajale na bojišču.

Dr. Hikmet Karčić, ki se v Sarajevu raziskovalno ukvarja s preučevanjem genocidov, je dejal, da ima sicer večina vojn v moderni zgodovini neke vrste povezave z religijami, a da se ob podrobnem pogledu izkaže, da so religije navadno samo maska, pogosto pa tudi mobilizacijsko sredstvo, medtem ko se vojne v resnici vodijo zaradi ozemeljskih in ekonomskih interesov.

Naštel je nekaj znamenitih primerov iz preteklosti, denimo križarske vojne, kjer je bila vojna uperjena proti naraščajoči geopolitični moči muslimanskega sveta, krščanstvo pa je delovalo kot povezovalni element različnih vojska. Podobno se na Severnem Irskem razlike med protestanti in katoliki uporablja kot masko za zahteve po irski neodvisnosti izpod angleške nadvlade.

Tudi nedavni pojav islamske države ISIS po njegovo sodi v to kategorijo, saj so raziskave pokazale, da so se borci vanjo vključevali zaradi slabega ekonomskega položaja, zaradi poprave krivic in splošnega nezadovoljstva, ki je v arabskem svetu nastalo po padcu Sadama Huseina.

Poleg mobilizacijskega pa vera zlahka nudi tudi izolacijski faktor, pripadnost različnim veram v družbi zlahka postane ločevalni faktor, ki se ga uporabi za nasilje nad določeno skupino.

Dolgoletni mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus je v nagovoru dejal, da vojna v Slovenijo ni pripeljala le prve džamije, temveč tudi prvega muftija. Opozoril je, da jezik ne sme biti predmet ločevanja, saj denimo arabski verniki, tako muslimanski kot različnih krščanskih veroizpovedi, pri molitvi uporabljajo iste besede, ko govorijo o Bogu.

Poudaril je, da so predstavniki verskih skupnosti vedno proti ubijanju, odločevalce pa lahko le pozivajo, da sprejmejo odločitve, s katerimi bo končano trpljenje ljudi.




Primož Božič

Naslovna fotografija: Organizatorji in sodelujoči na prireditvi, od leve proti desni: Martin Šolar, direktor Kobariškega muzeja; Maša Klavora, direktorica Fundacije Poti miru; dr. Hikmet Karčić, raziskovalec genocida na Univerzi v Sarajevu; dr. Miha Šimac, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani; dr. Nedžad Grabus, nekdanji mufti Islamske skupnosti v Sloveniji; Zdravko Likar; Miloš Domevšček, član društva 1313 iz Bovca; Leon Četrtič, sodelavec Fundacije Poti miru.

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.