SMRT IN POKOPAVANJE V POSOČJU NEKOČ IN DANES

Praznik vseh svetnikov in njegova sekulárna različica Dan spomina na mrtve je predvsem dan, ko se izrecno in z obredjem oziroma komemoracijami spominjamo preminulih družinskih članov, sorodnikov in drugih bližnjih, v veliko primerih pa tudi pomembnejših članov skupnosti.

Ta praznik je neizogibno povezan s pokopališči oziroma grobnicami, kamor v naši kulturi polagamo posmrtne ostanke naših rajnih. Slednje zato veljajo za poseben in svet prostor, v tem času jih navadno tudi očistimo in uredimo, podobno delovanje pa je zaslediti že v mnogo starejših kulturah.

Z arheologom Tolminskega muzeja Miho Mlinarjem smo se odpravili na kratek pregled zgodovinskega pomena nekropol, kakor so v antíki poimenovali še posebej umetelna pokopališča z velikimi nagrobnimi spomeniki. 

Ime 'nekrópola' prihaja iz grščine in pomeni 'mesto mrtvih', ki je bilo izven osrednjega upravnega dela rimskih in grških mest. Zgodba o pokopavanju pa je seveda starejša:

IZJAVA: Miha Mlinar  1

Arheologi po grobovih ne brskajo brez razloga, več tisoč let stara grobišča so zanje med drugim tudi neznanski vir informacij, saj je do prihoda krščanstva grob včasih odslikoval celotno življenje pokojnega:

IZJAVA: Miha Mlinar 2

V drugem delu pogovora z arheologom Miho Mlinarjem prehodimo pot od mlajše železne dobe do pozne antike, ko dotedanjo pokopališko kulturo v roke vzame krščanstvo, ki napravi grobove manj zanimive za arheologe.

POGOVOR: Miha Mlinar

Karla Kofol iz Tolminskega muzeja nam je predstavila, kako so se nekoč spominjali rajnih, v nadaljevanju pa tudi nekaj pred- in obsmrtnih običajev naših prednikov.

Kakor je povedala, je spominjanje na rajne star krščanski praznik, ki se je v pozni antiki oblikoval predvsem zaradi množice svetnikov, ki se jih niso več mogli spominjati poimensko na njihove godovne dneve. Prvič je poseben dan za spomin na mučence omenjen v 4. stoletju, s 13. maja pa ga je na 1. november leta 835 prestavil papež Gregor IV.

POGOVOR: Karla Kofol 1

V zadnjem delu spregovorimo še o nekaj običajih, ki so nekoč spremljali umiranje in smrt naših prednikov. Predstavila nam jih je Karla Kofol, kustosinja etnologinja iz Tolminskega muzeja.

POGOVOR: Karla Kofol 2

Arheologiji grobišč bo posvečena tudi občasna razstava Od groba do groba, ki se bo osredinila na različna arheološka obdobja v odnosu do tovrstnih najdišč na Tolminskem in Celjskem. Pripravlja jo arheolog Miha Mlinar, odprta pa bo v začetku letošnjega decembra v Tolminskem muzeju.






Primož Božič

Naslovna fotografija: Arheološka raziskovanja na železnodobnem grobišču pod Kozlovim robom leta 1969. Vir: kamra.si

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.