»NIHČE NI SVOBODEN, DOKLER NISMO SVOBODNI VSI.« UPRIZORITEV ROMANA POD SVOBODNIM SONCEM

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica v koprodukciji s Cankarjevim domom, Slovenskim narodnim gledališčem Maribor in Zavodom Škrateljc v četrtek najavlja premiero gledališke predstave Pod svobodnim soncem. Predstava je nastala po stripovski priredbi izvirnega romana Frana Saleškega Finžgarja, njen avtor je pisatelj Goran Vojnović.

Kakor so dejali predstavniki koproducentov, ima igra s tako široko mrežo več možnosti za širjenje in ogled, novogoriška premiera je tako na sporedu v četrtek, ljubljanska 18. decembra in mariborska 19. januarja prihodnje leto.

Ideja za predstavo je prišla s strani Uroša Grilca, direktorja Zavoda Škrateljc, ki je izdal stripovsko priredbo romana. Grilc je med drugim dejal, da je roman Pod svobodnim soncem največja slovenska knjiga in primer, kako neko delo postane ep – z dobro obravnavo določene zgodovinske teme in vključitvijo univerzalnih vrednot. Delo je sicer v 111 letih po izidu doživelo že 44. izdaj. Kakor je še dejal, nacionalno identiteto določajo tudi klasična literarna dela, hote ali nehote.

Kakor je dejal dramaturg Marko Bratuš, so se pri predstavi vsebinsko vrnili v korenine slovenstva in jih premislili, predstava bo gledalcem dala misliti, kar je po njegovo tudi funkcija gledališča.

Avtor likovne podobe stripa Damijan Stepančič je povedal, da Vojnovićeva priredba v tekstu izpostavlja nekatere dileme, denimo, kdo je v zgodbi barbar, močno pa je poudarjena navezanost vseh likov na bogove, vsi se obračajo na neko presežno silo, kar tudi vizualno poganja dogajanje.

Režiser Aleksander Popovski je dejal, da so mu stripovski motivi blizu in stripovsko podobo so, prek velikega platna in uporabe animacij, prenesli tudi na gledališki oder, njihov avtor je Miran Bratuš. Po njegovo je ena od osnovnih dilem tudi vprašanje 'Kaj je svoboda?'.

Kakor je dejal, se ni vtikal v pripoved stripovske predloge in je ni denimo aktualiziral z elementi sodobnega konteksta, si pa želi, da bi predstavo videlo predvsem mlado občinstvo, ki ima čisto drugačne predstave o nekaterih temah, denimo, kaj pomeni »porušiti Bizanc«.

Glavno vlogo – Iztoka – igra igralec novogoriškega gledališča Matija Rupel. Kakor je dejal, so se pri stvaritvi izognili neresničnemu malikovalskemu herojstvu in velikim čustvom, ampak je skušal v liku najti predvsem človeka.

Drugi gonilni lik v romanu in odrski priredbi je Teodora, žena bizantinskega cesarja Justinijana, vrhunska spletkarka in edini brezverski lik v romanu, je dejala igralka Arna Hadžialjević. Kakor je povedala, ji je bilo kot precej verni osebi zanimivo poosebiti lik, ki izstopa po tem, da se edini ne obrača na bogove in božanstva, temveč cinično s svojimi dejanji prevzema njihovo vlogo.

Edini drugi ženski lik v predstavi je Irena, Iztokova izvoljenka, ki jo upodablja Eva Kreš. Kakor je dejala, je njena vlogo predvsem igrati idejo, ljubezenskega zgodba je v drugem planu, njen lik namreč služi predvsem kot motivator Iztokovih dejanj in kamor se slednji v preizkušnjah obrača.

Miran Bratuš, avtor animacijske podobe predstave, je dejal, da je bila njegova poglavitna naloga uprizoritev povezati s stripovsko podobo, med drugim je bilo treba presoditi, kako naj zaživi sožitje odra in stripa, predvsem pa, kdaj naj bo animacija zgolj podporni element in kdaj v ospredju.

Primož Božič

Naslovna fotografija: Matija Rupel

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.