PISANKA: OD MOČILNIKA DO STAREGA MALNA PA DO PLANINE NAD VRHNIKO

Tokratna popotniška oddaja Pisanka nas je ponesla na Vrhniko, ki zagotovo ni neodkrit kotiček Slovenije, a to še ne pomeni, da se je ne splača obiskati. V rimskih časih znana, kot Nauportus privlači pozornost predvsem z bogatostjo zgodovine in narave, Vrhnika pa je seveda znana tudi kot rojstno mesto enega največjih slovenskih pisatelje v, Ivana Cankarja. Ker mesto Vrhnika skriva preveč zanimivosti in znamenitosti, da bi v eni oddaji odkrili vse, smo izlet zastavili tako, da se bomo najprej kaj novega naučili, spoznali nekaj naravnih znamenitosti, za konec pa bomo še malo zagrizli v hrib. Podali se bomo iz centra mesta, proti Močilniku, nato se podali v Star maln, spoznali skrivnosti vrhniških zmajev in si na koncu privoščili Cankarjevo kavo v Koči na Planini nad Vrhniko.

Naša prva postojanka je Turistično informacijski center Vrhnika, kjer nas je pričakal Damjan Debevec, vodnik po Cankarjevi spominski hiši, ki nam bo nekaj več zaupal o zgodovini mesta.

POGOVOR DAMJAN DEBEVEC

Iz centra mesta Vrhnike,  se bomo napotili proti Močilniku. V Močilniku se iz različnih podzemskih vodnih tokov napajajo izviri Ljubljanice. Slikovito dolino z vrsto izvirov zaznamujejo visoke prepadne stene, imenovane Hudičeve skale. Nad mostičkom v kotu doline je v skali vtisnjena tako imenovana "Jazonova pest." Del Močilnika je v lasti Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki že nekaj let tam organizira srečanja Bralcev Cankarjevih besedil. Društvo je med drugim tudi lastnik ter upravitelj koče in zemljišča na priljubljeni izletniški točki Star maln v dolini potoka Bela in ravno v tej smeri nas bo pot vodila naprej. Od Močilnika se tako po glavni cesti odpravimo nazaj proti Vrhniki in v prvem semaforiziranem križišču zavijemo levo, nato pa v naslednjih križiščih sledimo cesti v smeri Starega malna. 

Star maln (Vir: Jure Žitko)

Cesta kmalu izgubi asfaltno prevleko in nas naprej vodi po dolini Bele. Razmeroma zložni cesti, nato sledimo vse do parkirišča v bližini Koče v Starem Malnu. Tam nas že pričakuje Mirjam Suhadolnik, predsednica Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki je poimenovano po eni od prvih zaščitenih rož v našem prostoru, ki raste na pobočju Planine in pod Ulovko.

POGOVOR MIRJAM SUHADOLNIK

Star maln se nahaja globoko v dolini potoka Bele. Nekoč je stal tu mlin, na kar danes spominjata mlinsko kolo in jez. Koča je idealno mesto za oddih od vsakdanjega vrveža, posebno v poletni vročini, saj se lahko ohladimo v vodi zajezenega potoka. Jure Žitko, član omenjenega društva in upravnik koče Star maln, nam je zaupal, zakaj je Koča Star maln tako priljubljena med domačini in pa tudi turisti.

POGOVOR JURE ŽITKO

Igrišče pred Starm malnom (Vir: Jure Žitko)

Kot smo že v napovedi izdali, bomo danes poskušali najti tudi zmaje. Namreč v zavetju strme soteske potoka Bela nad Starm malnom je že davno tega zrasel Tempelj zmaja Lintverna. V njem živijo zmaji, varuhi tukajšnje »bele vode«, čudežnega studenca, ki izvira v templju, nato pa privre skozi skale in se zlije v dolino. Tako se začne zgodba o novem pravljičnem doživetju Tempelj zmaja Lintverna, razgibani družinski dogodivščini, ki popelje v starodavni svet zmajev in neukrotljive moči narave. Tempelj zmaja Lintverna je trenutno ena od 10 poti na pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji, ki jo aktivno snuje Zavod Škrateljc. V Koči v Starem malnu dobite »Zmajebukvico« in se odpravite proti izviru Lintvern, večkrat pa so po doživljajski poti organizirani tudi vodeni pohodi. Več pa Nina Peče Grilc iz Zavoda Škrateljc.

POGOVOR NINA PEČE GRILC

Oznaka na poti Tempelj zmaja Lintverna (Vir: Zavod Škrateljc)

Od Starega malna tako pot nadaljujemo v smeri Lintverna in Planine ter pot še kratek čas nadaljujemo po cesti, nato pa se ta spremeni v lepo urejeno pešpot, ki se nadaljuje ob potoku Bele. Pot nato preko manjšega mostička preči Belo ter se nato prične zmerno vzpenjati. Vzpon nadaljujemo po desnem bregu potoka vse do Lintverna oziroma izvira Bele. Pri Lintvernu pot zavije ostro v desno ter nas po krajšem vzponu pripelje do manjše razgledne točke, kjer tudi stopimo na neizrazit z gozdom poraščen greben. Vzpon nekaj časa nadaljujemo po omenjenem grebenčku, nato pa prečimo dva zaporedna kolovoza. Korak nadaljujemo v smeri Planine, po poti, ki se višje nekajkrat kar precej strmo vzpne. Višje se pot rahlo položi in nas v nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje do Koče na Planini nad Vrhniko, kjer nas že pričakuje oskrbnik Robert Sukič s svojo ekipo.

POGOVOR ROBERT SUKIČ

Jesenski dan ob Koči na Planini nad vrhniko (Vir: Arhiv koče)

Maja Vojska
Foto: Na naslovni fotografiji je Koča na Planini nad Vrhniko (Vir arhiv koče)

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.