NEANDERTALČEVA PIŠČAL IN BARJANSKO KOLO V GUINNESSOVI KNJIGI REKORDOV

V Guinnessovi knjigi rekordov za leto 2024 je tudi 10 slovenskih rekorderskih podvigov, od tega osem iz sodobnosti in dva presežka iz slovenske zgodovine.

V najnovejši slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov je opisanih kar 2638 različnih presežkov, od tega deset slovenskih. V zgodovinskem poglavju te svetovne knjige rekordov za leto 2024 sta tudi neandertalčeva piščal iz arheološkega najdišča Divje babe na Cerkljanskem, ki je nastarejše glasbilo na svetu, njeno starost ocenjujejo na 60.000 let, piščali pa na omenjenih straneh dela družbo še kolo z Ljubljanskega barja, staro 5150 let.

Preostalih 8 slovenskih vpisov v najnovejši knjigi rekordov pa je največ športnih ter po eden s področja kvizov in ročnih del. Med slovenskimi športniki so se vanjo pisali: Janja Garnbret, rekorderka z največ zlatimi medaljami s svetovnih prvenstev v plezanju, Martin Strel za najdaljše plavanje v odprtih vodah, Benka Pulko z najdaljšim, kar 180.016 km dolgim popotovanjem z motorjem, Tadej Pogačar z rekordom največ zmag v razvrstitvi mladih kolesarjev na Dirki po Franciji ter Uroš Stoklas, prvi človek, ki mu je uspelo preigrati 24-urni kegljaški maraton. V Guinnessovo knjigo rekordov za leto 2024 se je vpisal tudi nekdanji košarkar Luka Trpin z največ krogi, kar 79, okoli noge v 30 sekundah, podjetje A1 za organizacijo največjega spletnega kviza o varni rabi medmrežja, ki se ga je udeležilo 15.225 šolarjev. Med najzanimivejšimi rekorderji pa sta Jadranka Smiljić in Zavod ustvarjalno srce, ki sta skupaj s kar 211 kvačkaricami in enim kvačkarjem ustvarila največjo zbirko kvačkanih izdelkov na svetu, ki zajema 1200 izdelkov, med njimi tudi kvačkane grbe vseh 212 slovenskih občin.  

Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.