OD DREŽNICE DO DREŽNIŠKIH RAVEN - OD JASLIC DO PUSTA

Prva nedeljska Pisanka tega leta nas je odpeljala pod vznožje Krna, kjer smo okrog Drežnice odkrivali zanimivosti, vse od jaslic pa do tradicionalnih pustovanj.

Le nekaj kilometrov vzpona iz Kobarida, na približno 550 metrih nadmorske višine, ležijo vasi Drežnica, Drežniške Ravne, Koseč, Magozd in Jezerca, v katerih so se zaradi posebne lege in oddaljenosti obdržale tudi svojevrstne navade in skoraj neokrnjena narava.
Drežnica z okoliškimi vasmi ponuja marsikaj zanimivega in je vredna obiska v vseh letnih časih. Navdušenci nad naravo bodo tu našli številne planinske poti, slapove in korita, ljubitelji zgodovine lahko obujajo spomine na krute čase prve svetovne vojne, ljubitelji tradicije pa si z veseljem ogledajo tradicionalno pustovanje. Tudi vera je bila ljudem teh krajev mnogokrat v uteho, o tem danes priča mogočna triladijska cerkev Sv. Srca Jezusovega, ki je bila zgrajena leta 1912, leta 1941 pa bila je razglašena za božjepotno in istega leta tudi za baziliko.

Domačini so navezani na svojo pokrajino in tradicijo, nam je v nadaljevanju povedal mladi predsednik krajevne skupnosti Žan Kurinčič, tudi član fantovščine drežniškega pusta.

Foto: Cerkev srca Jezusovega Drežnica

Foto: Žan Kurinčič: predsednik KS in član fantovščine drežniškega pusta

Posnetek Žan Kurinčič

Drežniškega pustovanja smo se že na hitro dotaknili, preden pa nas pot odpelje še do Drežniških Raven in tamkajšnjega pustovanja, pa za trenutek še vedno ostajamo v Drežnici, po kateri nosi ime tudi igralska skupina, ki že desetletja deluje v teh krajih. Več o njej pa nam je povedala Rina Berginc.

Foto: Igralska skupina Drežnica

Posnetek Rina Berginc

Igralstvo pa ni edina kulturna dejavnost, s katero se na Drežniškem ukvarjajo, že skoraj tri desetletja ljubiteljice petja združuje Vokalna skupina Drežnica. Več nam je povedala Erika Kapitan.

Foto: Vokalna skupina Drežnica

Posnetek Erika Kapitan

Oddajo smo nadaljevali v Drežniških Ravnah, vasici, ki je širši Sloveniji najbolj poznana po tradicionalnem pustovanju, o čemer spregovorimo malce kasneje, najprej pa smo se ustavili v središču vasi, kjer vaščani že vrsto let ob božičnem času postavijo posebne jaslice, v katere so vložili kar nekaj truda. Več Rado Rakušček.

Foto: Jaslice Drežniške Ravne

Foto: Jaslice Drežniške Ravne

Posnetek Rado Rakušček

Čeprav smo še v božičnem času in bodo jaslice v Drežniških Ravnah na ogled do začetka februarja, pa jih bodo pospravili tik pred pustovanjem, ki bo v Ravnah po tradiciji potekalo teden dni pred pustnim torkom, letos torej že 3. februarja. Tako uvodoma omenjeni drežniški kot tudi ravenski pust sta bila pred desetletjem razglašena za živi mojstrovini državnega pomena, še pred tem pa vpisana tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Spadata med najbolj znana pustovanja v Sloveniji, to starosvetno pustovanje poganskega izvora pa se po zaslugi tako imenovane fantovščine v obeh krajih prenaša iz roda v rod. Več o Ravenskem pustu, njegovi tradiciji in pravilih fantovščine, ki ga pripravlja, sta z nami spregovorila Patrik Pavšič in Nejc Kemper.

Foto: Ravenski pust

Foto: Patrik in Nejc - ravenski pust

Posnetek Patrik Pavšič in Nejc Kemper
Čisto ob koncu oddaje, ki je nastala v Drežnici in okoliških vaseh, pa ne smemo pozabiti omeniti tudi posebne živali, ki je doma v teh krajih. Avtohtona drežniška koza je trdoživa žival, sposobna preživeti najtežje razmere v gorah. Nekateri rejci iz njenega mleka pridelujejo kozji sir. Pred leti pa se je uresničila tudi dolgoletna želja rejcev drobnice iz Posočja, ki so prav v Drežnici odprli obrat za predelavo mesa drobnice in izdelavo suhomesnih izdelkov. Kakor je povedala vodja obrata Urška Bizjak, so bili Drežničarji precej podjetni in tako uspešno razvili to posebno idejo.

Foto: Obrat za predelavo mesa drobnice in izdelavo suhomesnih izdelkov

Posnetek Urška Bizjak

Naslovna fotografija: Cerkev Srca Jezusovega
Simona Skočir

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.