ALDO RUPEL, ZAMEJSKI ŠPORTNI DELAVEC IN PUBLICIST

Aldo Rupel (1941) je športni delavec, pedagog in publicist, ki je s svojim vsestranskim delom in aktivizmom pomembno zaznamoval zamejsko skupnost v Gorici. Pred kratkim so v Gorici in pri nas predstavili žepni turistični vodnik Slovenski obraz Gorice, za katerega je prispeval besedilo.

Rupel je avtor več kot dvajsetih knjig in je še vedno izredno aktiven športnik, kljub visoki starosti pa tudi agilen in kritičen spremljevalec italijanske politike, zamejskega slovenstva ter odnosa prve do drugega. 

Politično in družbeno stanje v zamejstvu ocenjuje z jasno opredeljenega političnega in nazorskega stališča, kot intelektualni džentelmen pa tudi nasprotni strani popolnoma priznava pravico do obstoja - dvojnost je za ene zadeve dobra, zatrdi v pogovoru.

Na svoji razgibani življenjski poti je bil med drugim tudi taborniški starešina, nasploh pa v življenju načrtno goji športno disciplino in filozofijo 'nič nas ne sme presenetiti'. Ukvarjal se je z izjemno paleto športov, tudi bolj neobičajnih, kot sta lokostrelstvo in sabljanje, kar je tudi dediščina Visoke šole za telesno kulturo v Rimu, je povedal v pogovoru.  

Šola je tudi po padcu fašizma namreč ohranila usmeritev, da morajo biti njeni diplomanti športno, telesno in kulturno zaokroženi posamezniki, v obdobju med obema vojnama so namreč poleg profesorskega naziva prejeli tudi članstvo v fašistični stranki in visok vojaški čin.  

Približno polovica Ruplovih knjig je športno-strokovnih, polovica pa izpovednih, kakor sam z eno besedo označi literarna, spominska in esejistična dela. Med njimi najdemo denimo delo s spomini iz taborjenj (Nočitve pod zvezdami, 2002), več knjig o Gorici: Bodice iz Gorice, Goriško ozemlje in Skice Gorice, celo pesniško zbirko Zaznave in odtenki (1996), uredil je tudi knjigo Goriška gorniška gledanja (2002), ki vsebuje razmišljanja "goriških" ljubiteljev narave in gora od srede 19. stoletja do današnjih dni.

Rupel je bil v dveh mandatih član toponomastične komisije za mesto Gorica in kakor je povedal, so uspeli v tem času v mesto spraviti dvakrat po štiri slovenska ali vsaj pogojno slovenska imena. 

Od 220 uličnih imen jih sedaj dvanajst nosi ime po kakem Slovencu, je povedal, moralo pa bi jih biti vsaj 50, glede na to, da ima približno petina Goričanov slovenske korenine, po nekem drugem podatku pa vsak tretji Goričan razume vsaj nekoliko slovensko. 

Da bi zavest o tisočletni slovenski prisotnosti v Gorici razširili tako med prebivalci mesta kakor med drugimi Italijani in Slovenci iz matice, so pri Zvezi slovenskih kulturnih društev izdali žepno brošuro Slovenski obraz Gorice, ki v obliki štirih pohodov s ciljem na Travniku popelje mimo slovenskih obeležij v mestu - ulic, spomenikov, spominskih plošč, stavb in podobnega. Poleg tega vsebuje dragocena slovenska poimenovanja predelov Gorice, ki so se že ali skoraj že prenehala uporabljati.

 

Primož Božič

Naslovna fotografija: Aldo Rupel. Vir: Mesto knjige

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.