POD DROBNOGLED BODO VZELI DEDIŠČINO IN TRADICIJO ČEŠKIH STEKLOPIHALCEV NA TRNOVSKI PLANOTI

V teh dneh se bodo pričele aktivnosti na čezmejnem projektu Po poteh glažutarjev na Goriškem, v okviru katerega bodo raziskovali dediščino čeških pihalcev stekla, ki so se v 18. st. preselili na to območje in tam sto let opravljali obrt. Sredstva za izvedbo projekta v celoti prihajajo iz Sklada malih projektov GO!2025 – Interreg Italija-Slovenija.

Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ki deluje pri ZRC SAZU, je kot vodilni partner projekt prijavil na prvi razpis Sklada malih projektov in dobil odobritev, vendar so sredstva zanj, 200 tisoč evrov, zagotovili šele januarja letos, ko so se v Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) odločili, da razpisu namenijo še dodatne 3,3 milijona evrov.

Partner projekta na italijanski strani je Deželni zavod za kulturno dediščino iz Gorice (ERPAC). Kakor je povedala vodja projekta pri ZRC SAZU dr. Petra Kolenc, so dediščino glažutarstva na Trnovski planoti prvi raziskovali italijanski raziskovalci, predvsem Mario Ranieri Cossar, zato mnoge artefakte in arhivsko gradivo hranijo italijanske institucije, veliko že deželni muzej, ki domuje na gradu v Gorici (I).

Naselitev čeških steklarjev iz Hamburga zgodovinarji datirajo v obdobje med letoma 1722 in 1830, ko so se odselili na Kočevsko. Med drugim bodo skušali odgovoriti na vprašanje, kdo natanko se je naselil in zakaj ravno sem, je povedala Kolenc, raziskovalci bodo obiskali tudi Hamburg, kjer se bodo seznanili s pisnimi viri, in Benetke, kjer bodo več izvedeli o steklopihalstvu. Pomembno pozornost bodo namenili tudi dognanjem t. i. občanske znanosti, to je vedenju domačinov o zadevni temi.

Glavni izdelek glažut na Trnovski planoti je bila steklenica za rožni liker, ki ga je Habsburška monarhija preko Trsta in Španije izvažala celo v Indijo. Letno so izdelali tudi 600 tisoč steklenic, poleg tega pa tudi okrasnega stekla, dodatki za cerkvene vitraže, podobice, pripomočki za laboratorijsko uporabo, našteva Petra Kolenc.

Poleg raziskovalnih rezultatov, ki jih bodo predstavili v dvojezičnem zborniku, bodo pripravili tudi katalog ohranjenih glažutarskih izdelkov, tridelno razstavo v Gorici, Tolminu in na Lokvah, med Dolenjo Trebušo in Lokvami, bodo označili okrog 20 kilometrov pešpoti v naravi, lokalni ponudniki bodo nov turistični produkt tudi kulinarično nadgradili, v sodelovanju z režiserko Anjo Medved bodo oblikovali doku-esej, ki o na ogled na spletni strani.

Dediščini glažutarstva bodo pozornost namenili tudi prihodnje leto v Tolminskem muzeju na delu razstave o gospodarskem izkoriščanju gozdov, na Lokvah pa bodo na umetniško rezidenco Art Circle Wood & Stone prihodnje leto poleg kiparjev povabili tudi steklopihalce.






Primož Božič

Naslovna fotografija: Vodja projekta pri ERPAC Alessandra Martina in vodja projekta pri vodilnem partnerju ZRC SAZU Petra Kolenc.

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.