MINISTRSTVO ZA FINANCE PREUČUJE PONUDBE ZA JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO NA KANINU, JE DEJALA BRATUŠKOVA

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek po včerajšnji seji Sveta Goriške razvojne regije, na kateri so med drugim spregovorili tudi o Kaninu, še naprej vztraja, da je za rešitev smučišča najbolj primerno javno-zasebno partnerstvo. Na ministrstvu so se tako doslej oglasili »dva ali trije« ponudniki, skladnost njihovih predlogov z zakonom trenutno preučuje ministrstvo za finance, dotlej pa je o nadaljevanju nemogoče govoriti. 

»Smučišče Kanin je ključnega pomena ne le za Bovško, temveč za vso Slovenijo,« je dejala Bratuškova, pri čemer pa vse potencialne investitorje usmerja na občino Bovec, ki je 100-odstotni lastnik smučišča in je v tem trenutku edini subjekt, ki lahko sklene javno-zasebno partnerstvo. Pri tem je dejala, da ji je žal, da se smučišče ni začelo reševati prej, »saj je bil znan rok uporabe žičniških naprav.«

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru, da ponujene oblike javno-zasebnega partnerstva ne bodo ustrezne, je Bratuškova odgovorila, da "iščejo rešitve, ki bodo pripeljale do tega, da bo Kanin zopet obratoval", gre za nekaj deset milijonov, kar da ni malo denarja, za vse pa bi bilo najboljše, če bi se našel resen zaseben partner, saj občina ni bila dober upravljalec, država pa prav tako ne bi bila.

Bovški župan Valter Mlekuž pravi, da je doslej dobil na mizo eno konkretno ponudbo za javno-zasebno partnerstvo, po Mlekuževih besedah gre za ljudi »ki so že vložili veliko denarja na Bovškem« in so po njegovo resni ponudniki. Med imeni se že nekaj časa omenja tudi nekdanjega alpskega smučarja Bojana Križaja, s katerim se sicer še ni sešel, je danes dejal Mlekuž, da pa bi se v kratkem utegnil dobiti. Kljub vsemu pa po njegovo brez pomoči države Kanin ne bo zaživel.

»54 milijonov je bila predvidena cena obnove pred dvema letoma. Ne gre za to, da bi morali to dati v enem letu, gre za štiri ali pet let, niti ni potrebno, da bi ga dali sedaj, lahko bi ga založili in bi ga potem država vračala,« je o lastnem predlogu reševanja Kanina dejal Mlekuž.

Da poseben zakon o Kaninu ni bil sprejet so po njegovo krive politične igrice in nasprotovanje ostalih slovenskih žičničarjev, medtem ko Bratuškova odgovarja, da bi »zakon o Kaninu lahko sprejeli tudi že v prejšnji vladi, če bi se jim zdelo, da je to prava rešitev.«

Pri drugih infrastrukturnih temah je Bratuškova potrdila, da se gradbena izvedba projektov zaradi sanacije po poplavah zamika, ne pa odpoveduje, pri čemer se financiranje načrtovanja, projektiranja in odkupov zemljišč ne ustavlja, zato da bodo imele občine čez dve leti, ko bodo sredstva predvidoma spet na voljo, imele pripravljene projekte za izvedbo. Prav tako se nadaljujejo vsa že pred poplavami začeta gradbena dela.

Pri projektih regijskih kolesarskih povezav, za katere bodo sredstva iz Dogovora za razvoj regij, je Bratuškova opozorila na izvedljivost predlogov, v prejšnji finančni perspektivi so namreč občine prijavile tudi zaradi ene ali druge okoliščine neizvedljive projekte.

Trudijo se, da bi za čas evropske prestolnice kulture prihodnje leto zagotovili čezmejni vlakovni promet, vendar se na italijanski strani pojavljajo težave s homologacijo slovenskih kompozicij, je povedal vodja Sektorja za investicije v železnice na DRSI Dejan Jurkovič.

Na področju železniških povezav se bo sicer v prihodnjih treh letih izvedlo nadgradnjo bohinjske proge na odseku Bled Jezero–Bohinjska Bistrica, gradnjo železniškega loka Vrtojba, nadgradnjo tamkajšnje železniške postaje in prestavitev postaje Šempeter pri Gorici ter nadgradnja železniške postaje Most na Soči.

Tolminski župan Alen Červ je opozoril, da se pri prenovi železniškega omrežja ne sme pozabiti na bohinjski predor, ki je ob močnejših deževjih neprevozen.
 
 

Primož Božič

Naslovna fotografija: 131. seja sveta regije. Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.