SVEČANA OBELEŽITEV 100. OBLETNICE TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA

V Domu Trenta je včeraj potekala slovesnost ob 100. obletnici ustanovitve Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Slovesnost je potekala pod pokroviteljstvom in ob prisotnosti predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ter ob gostovanju številnih delegacij iz tujine. 

Prireditve se je udeležilo na desetine povalbjenih gostov, med drugim tudi delegacija pobratenega Narodnega parka Crater Lake iz ZDA, predstavniki Narodnega parka Taunus iz Nemčije, NP Julijsko predgorje iz Italije in predstavniki Narodnega parka Berchtesgaden iz Nemčije, s katerim bo TNP 8. junija predvidoma podpisal sporazum o pobratenju.  

"Varstvo je obstoj - prvih sto let naravovarstva je za nami," je svoj nagovor z geslom obeleževanja 100. obletnice pričel Tit Potočnik, direktor Triglavskega narodnega parka.

Poleg Potočnika sta na prireditvi spregovorila še Maša Kociper, ki je nadomeščala ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka, in Alenka Smerkolj, generalna sekretarka Alpske konvencije. Slavnostna govornica je bila predsednica države Nataša Pirc Musar.

Potočnik je spomnil, da je TNP edini narodni park v Sloveniji, ki obsega 4 % slovenskega ozemlja in eden od trinajstih narodnih parkov v Alpah. Leta 2003 je postal del prvega in največjega biosfernega območja pri nas, Biosfernega območja Julijske Alpe, ki obsega 9 odstotkov državnega ozemlja.

"Prav letos, na stoto obletnico parka, bo Biosferno območje Julijske Alpe uvrščeno na UNESCO-v seznam čezmejnih biosfernih območij, saj se bo BO Julijske Alpe združilo z biosfernim območjem  v Italiji pod enotnim imenom Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe," je napovedal Potočnik.

Potočnik je dejal, daje aktivnost TNP-ja in doseganje ciljev neobhodno povezana s sodelovanjem z najrazličnejšimi državnimi in lokalnimi institucijami, od ministrstev prek občin do turističnih zavodov in razvojnih agencij.

Nataša Pirc Musar je v nagovoru dejala, da ni Slovenca, ki ne bi lepot TNP-ja s ponosom pokazal obiskovalcem in da upa, da se zavedamo, kakšno bogastvo ima Slovenija v tem delu države. 

Spomnila je na več zaslužnih pri ohranitvi slovenstva in osnovanju zaščitenega območja v tem delu domovine, med njimi Jakoba Aljaža, Frana Jesenka, Albina Belarja in Angela Piskernik. 

Aljaž je z nakupom vrha Triglava in postavitvijo znamenitega stolpa Triglav vrnil Slovencem in slovenska država ga je posvojila v državni simbol, seizmolog Albin Belar je že leta 1906 predlagal zaščito tega območja, Fran Jesenko si je zamislil ime Triglavski narodni park, botanistka Angela Piskernik pa je bila po 2. svetovni vojni prva slovenska poklicna naravovarstvenica in je imela precej zaslug, da je bil leta 1961 TNP tudi formalno ustanovljen.

"Ta dan je najprej praznik tistih, ki tu živite in delate in ki ste najbolj zaslužni za ohranjanje naravnega okolja, izjemne biotske pestrosti ter bogate kulturne dediščine v parku. Je praznik celotnega slovenskega naravovarstva," je dejala Pirc Musarjeva.

TNP je živi muzej naravne in kulturne dediščine vendar s to posebnostjo, da v njem živite tudi ljudje. Glavni izziv našega časa so podnebne spremembe, k obsegu škode pa svoje dodamo tudi ljudje. Temu se zoperstavljate z umnim upravljanjem parka v tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo," je dejala predsednica.

Upravljanje TNP-ja prinaša omejitve, vendar za prebivalce tudi določene prednosti, je med drugim dejala Pirc Musarjeva.

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.