PREDSEDNICA VČERAJŠNJI OBISK V POSOČJU ZAKLJUČILA S POGOVORNIM VEČEROM V KOBARIDU

Nataša Pirc Musar danes v Bovcu nadaljuje dvodnevni obisk Posočja, včeraj pa je v pogovoru v kulturnem domu v Kobaridu spregovorila o več temah, med drugim priznanju Palestine, nujnosti pokopa posmrtnih ostankov pobitih po koncu 2. sv. vojne in vojni v Ukrajini. Obljubila je tudi uradni obisk zamejskih Slovencev v Benečiji. 

V pogovoru z novinarjem Blažem Močnikom se je Pirc Musar dotaknila več tem, pomembnih tako za svetovno politiko kot tudi lokalno prebivalstvo. Močnik je spomnil, da je Kobarid v zadnjih 200 letih obiskala vrsta zgodovinskih osebnosti, kraljev, cesarjev in drugih voditeljev, med njimi več predsednikov držav, tudi vsi štirje dosedanji slovenski predsedniki. 

Pirc Musar je kot eno ključnih nalog svojega mandata izpostavila pokop posmrtnih ostankov po koncu 2. sv. vojne množično pobitih Slovencev. Dejala je, da je sramotno in nedostojno, da izkopani ostanki ležijo v plastičnih zabojčkih na raznih neprimernih krajih in da si bo prizadevala poenotiti slovensko politiko do te mere, da bi našli mesto za kostnico in tja prenesli njihove posmrtne ostanke. 80. obletnica konca druge svetovne vojne, ki jo bomo obeleževali prihodnje leto, bi bila primerna priložnost za to, je dejala Pirc Musar. 

Čeprav je položaj predsednika v parlamentarni demokraciji protokolaren, se množico tovrstnih obiskov in sprejemov udeležuje z veseljem in ponosom, po njenem je moč predsednika predvsem moč besede, o strankarski politiki pri nas pa je dejala, da jo najbolj razočara njena nezmožnost sodelovanja. Kakor je dejala, bi morala vsaka vlada razumeti, kaj ljudje rabijo, ob vsaki večji reformi, denimo zdravstveni, davčni ali šolski, pa k pogovorom povabiti tudi opozicijo, saj so to reforme, ki zaradi obsežnosti vedno presegajo obdobje ene vlade. Znebiti se je treba mišljenja, da mora vsaka nova vlada vse začeti iz nič in se bolj potruditi, da kakovostne stvari predhodnikov pelje naprej. Lokalna politika, kjer igra strankarska delitev dosti manjšo vlogo, je lahko vzor za to. 

Pri problematiki mladih je dejala, da odhajanje le teh v tujino morda ni taka težava, kot se zdi, navedla je indeks odhoda mladih med 18. in 35. letom, ki za Slovenijo znaša 1,2, za Madžarsko pa denimo 4,5, pri čemer je najvišji indeks 10. Kljub temu je za mlade treba zagotoviti dostojna stanovanja in kakovostno zdravstveno oskrbo, del odseljevanja pa je seveda povezan tudi z več priložnosti za študij in delo v tujini, kot primer dobre prakse je navedla program študentskih izmenjav Erasmus+, ki mladim predstavi širši horizont zanimanj in poklicev, tudi takih, ki jih pri nas ni. 

Čeprav jo srečanja z mladimi navdihujejo z upanjem za prihodnost, saj da znajo biti izredno lucidni v svojih vprašanjih, pa jo skrbi leva in desna politična radikalizacija prav v tej starostni skupini. 

O vprašanju Palestine, na predsedniški palači je bila med drugim izobešena tudi palestinska zastava, je dejala, da se Slovenija izredno angažira za »rešitev z dvema državama«, pri čemer največjo oviro predstavlja 800.000 judovskih naseljencev, ki živijo znotraj meja Palestine izpred leta 1967. Druga težava je nezaokroženost celotnega palestinskega ozemlja.  

Ne smemo enačiti Palestine s Hamasom, ki je teroristična organizacija, prav tako pa se vsi Izraelci verjetno ne strinjajo z dejanji svoje države, četudi ta kot politične odločitve suverene države nosijo večjo težo, je dejala v pogovoru. Priznanje Palestine je nujno, če se želimo pogovarjati o takšni rešitvi, da bosta na tistem ozemlju dve državi, je še dejala Pirc Musar. 

Če je palestinsko-izraelski konflikt politično trd oreh, pa za vojno v Ukrajini to ne velja, je dejala predsednica, tu se ve, kdo je agresor in kdo se bori za obstoj, Rusija je z napadom eklatantno kršila statut Varnostnega sveta ZN in vsaj moralno izgubila status stalne članice, ki ga je kot zmagovalka 2. svetovne vojne prejela prav zato, da bi zagotavljala mir.

Treba bo prej ali slej poseči po mirovnih pogovorih z Rusijo, vendar je prepričana, da se v Ukrajini brani Evropa, na kar opozarjajo predvsem baltske države, ki imajo veliko izkušenj s Putinovo politiko in načinom razmišljanja. »Če Putin neha streljati, je konec vojne, če Ukrajina neha streljati, je konec Ukrajine,« je dejala na to temo. 

Kljub temu se za našo prihodnost ni bati, je dejala, kot predsednica in vrhovna poveljnica oboroženih sil se je od nastopa svojega mandata zavedala pomena in pomembnosti vojske za državno suverenost, članstvo v NAT-u je ocenila kot dobro, bolj kot možnost konvencionalne vojne na naših tleh pa jo skrbi sovražni govor, podnebne spremembe, leva oz. desna skrajnost in možnost hibridne vojne. 

V pogovoru sta se dotaknila tudi vprašanja na Bazovici ustreljenih tigrovcev, ki v Italiji še vedno veljajo za teroriste. Kakor je seznanjena, je Slovenija zamudila pravne roke za razveljavitev obsodbe tedanjega italijanskega sodišča, meni pa, da je pravica do upora realna pravica in da je v tem trenutku dovolj, da še naprej tigrovce razumemo kot junake in ne kot teroriste, saj je popolnoma jasno, kaj so bili in za kaj so si prizadevali. Pri tem je ošvrknila italijanski šolski sistem, ki ne uči o fašizmu, in našega, ki ne uči o povojnih pobojih in osamosvojitvi. Pri priznanju fašističnega gorja nad Slovenci je pozitivno ocenila prispevek italijanskega predsednika Sergia Mattarelle. 

Ob zaključku je Pirc Musarjevo na obisk Benečije v imenu več prisotnih zamejskih kulturnih delavcev povabil kobariški publicist Zdravko Likar, ki je dejal, da se slovenski državniški obiski navadno usmerjajo na Trst in mogoče še na Gorico, Slovenci, ki živijo višje, pa so pogosto pozabljeni. Tudi ministra za Slovence v zamejstvu Mateja Arčona tako v Benečiji in Reziji še ni bilo. 

Pirc Musarjeva je obljubila, da bo Benečijo ob primerni priložnosti obiskala, pa tudi, da se bo pogovorila z Arčonom glede pričakovanj tamkajšnje zamejske skupnosti. 

Na današnjem obisku občine Bovec bo Pirc Musar sicer obiskala podjetje Mahle, OŠ Bovec, Ribiško hišo srečala se bo s prostovoljci programa Prostofer v Posočju, ogledala si bo notranjost nove športne dvorane, nato pa bo v Kobaridu gostja Mlekarne Planika, tam se bo tudi pogovorila z lokalnimi kmeti, vodstvom podjetja in predstavniki Kmetijsko gozdarsko zbornice Slovenije.

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.