V PEKLU ŠUMI, NA GRADU STRAŠI, V PARADIŽU VSE PRAV SE ZDI ... SAKSID IN OKOLICA

Nedeljsko popotniško oddajo minulega tedna bi lahko poimenovali tudi z naslovom znane skladbe Jana Plestenjaka »od pekla do raja«. Začeli smo jo približno na polovici slovenskega dela reke Vipave, tik za tem, ko ta preči ajdovsko občinsko mejo in se preseli na novogoriško stran ter okoli Saksida, Zalošč in Dornberka napravi nekaj spektakularnih okljukov, zaradi katerih se obiskovalec v tistih krajih zlahka zmede, v katero stran reka sploh teče.

V teh krajih najdemo Paradiž in Pekel, o čemer pa več spodaj, najprej predstavimo poglavitni razlog, zakaj smo se ustavili prav v Saksidu.

V soteski Pekel pri Saksidu so v tem mesecu slavnostno odprli novo brv za pešce in kolesarje. Brv povezuje bregova reke Vipave, še pomembneje pa je, da je končno v celoto povezala Učno pot ob reki Vipavi. Šlo je za zadnji kamenček v mozaiku projekta, ki sicer v prvi vrsti ni bil namenjen turizmu, temveč varovanju redkih živalskih vrst.  

POSNETEK: Brv, Jernej Kogoj (2:32)

Nam je povedal Jernej Kogoj, vodja Službe za investicije na Mestni občini Nova Gorica. Kot zanimivost dodajmo še, da so pilotni temelji srednjega stebra brvi globoki kar dvajset metrov. 

Nova brv čez reko Vipavo

Učna pot ob reki Vipavi je nasledek 3,3 milijonskega projekta s preprostim imenom »VIPava«, ki si je za cilj zadal predvsem ohranitev in izboljšanje življenjskih pogojev za nekaj več kot deset živalskih vrst, ki živijo v ali ob reki.

Projekt se je zaključil septembra lani, njegov najpomembnejši nasledek, vsaj za živali, pa je sanacija štirih neprehodnih pregrad na reki, ki so poslej prehodne za ribji živelj. 

Ponovno so vzpostavili tudi stranski rokav reke pri Dolenjah, ki so ga pri regulaciji reke zasuli, že obstoječega pri Brjah pa uredili tako, da je primernejši za življenje in razmnoževanje laške žabe.

Redke živalske vrste so tudi glavne akterke Tematske učne poti ob reki Vipavi, ki sicer lahko deluje tudi kot zelo običajna kolesarsko-pohodniška pot. Pogovarjali smo se tudi z Eriko Lojk, direktorico Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.

POGOVOR: Erika Lojk, Tematska pot (3:46)

Poslopje v soteski Pekel, kjer je nekoč deloval mlin s šestimi kamni, žaga in kovačija.

K Peklu se obrnemo v nadaljevanju, v njem pa nismo našli hudičev, zato pa izredno zanimiv del goriške zgodovine.

POSNETEK: Mlin Pekel, Ave Saksida (6:39)

Grad Rihemberk je še en primer rekla »od pekla do raja«, kakor nam bo v prihodnje povedala Nataša Kolenc, vodja prenove in oživljanja gradu Rihemberk na novogoriški mestni občini, čeprav je v tem primeru bolje reči od robide do doživetja srednjega veka prek kostumskega vodenja, o čemer se prepričamo v nadaljevanju.

POGOVOR: Grad Rihemberk, Nataša Kolenc (5:45)

V zadnjem delu spregovorimo še o programih za obiskovalce na Gradu Rihemberk. Obisk Rihemberka ni samo sprehajanje med starimi zidovi in obnovljenimi prostori, ni samo prebiranje opisnih tabel, četudi je lahko tudi to, nam je povedala Bojana Čibej iz Zavoda Svitar, kjer pripravljajo kostumsko interpretacijo zgodovine, to je, posebne programe doživetja grajske kulture in dediščine, tudi s kostumsko preobrazbo v čas srednjeveških plemičev.

POSNETEK: Grad Rihemberk, Bojana Čibej

Notranjost mlina

Ohranjen del lesenega prenosa

Vipava na mestu, kjer v soteski Pekel teče mimo mlina.

Primož Božič

Naslovna fotografija: v smeri urinega kazalca: nova brv čez reko Vipavo pri Saksidu; tabla na tematski Učni poti ob reki Vipavi; nekdanji mlin v soteski Pekel pri Saksidu; grad Rihemberk.

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.