O 'SKRIVNEM ŽIVLJENJU KRAV' S PREVAJALKO MARJETO ALBININI

Med naslovi novoizdanih knjig smo v zadnjih petih do desetih letih lahko večkrat zasledili zvezo 'skrivno življenje', pri katerem naslov dopolnjuje ta ali ona žival, od psov prek čebel in kitov do volkov, najdemo pa tudi nežive predmete kot denimo knjige ali Zemljo, ter tudi čisto posebne živali - pisatelje.

Knjige nimajo načeloma nič skupnega razen naslova in v nekaterih primerih tudi mogoče osnovne filozofije, to je, da bralcu naslovni predmet predstavijo v novi, dotlej neznani luči. 

Slednje lahko trdimo tudi za knjigo Skrivno življenje krav, ki jo je sicer že pred več kot dvajsetimi leti, natančenje leta 2003, napisala Britanka Rosamund Young. Druga izdaja knjige je izšla s predgovorom angleškega dramatika Alena Bennetta, ki ga je knjiga navdušila.

Knjiga je pred kratkim izšla tudi v slovenščini in s prevajalko Marjeto Albinini se bomo sprehodili skozi proces, ki je vodil do tega, da je knjiga pri nas sploh izšla.

Avtorica, Britanka Rosamund Young, je druga generacija kmetovalcev na kmetiji v jugovzhodni Angliji, katere značilnost je, da posamezne živali v čredi, denimo krave in ovce, obravnava kot posamezna bitja z vsaj v osnovi lastno osebnostjo.

Knjiga, ki je v Veliki Britaniji postala »bestseller«, revija Times pa ji je podelila prestižen naziv »Knjiga leta«, je Marjeto Albinini navdušila do te mere, da jo je prevedla, našla založnika in jo pripeljala do izdaje. 

Slovenska izdaja knjige poleg zgodb o kravah in ovcah, ki jih najdemo v angleškem izvirniku, vsebuje tudi strokoven zapis o večtisočletni zgodovini sobivanja krav in človeka.

Več o tem pa v pogovoru, ki ga je pripravil Primož Božič.

POGOVOR: Marjeta Albinini

Naslovna fotografija: vir: Etnografski muzej

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.