V TEH DNEH MINEVATA DVE LETI OD ZAČETKA KATASTROFALNEGA POŽARA NA KRASU

Včeraj sta minili natanko dve leti od prvega manjšega požara na kraškem robu, natančneje med Mirnom in Lokvico, ki ga je gasilcem uspelo pogasiti, medtem ko se je požar, ki se je 17. julija začel v okolici Renškega vrha, bliskovito razširil v največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. V vmesnem času so bili sprejeti mnogi ukrepi za preprečevanje požarov v naravi.

Največja pridobitev je letalska enota, ki je maja letos začela delovati v okviru Uprave za zaščito in reševanje. Sestavljajo jo štiri manjša letala za gašenje iz zraka, t. i. »air tractorji« značilne živorumene barve. V tem trenutku usposabljajo slovenske pilote, ki bodo samostojno operativni prihodnje leto. 

Poleg letalske enote so na Upravi za zaščito in reševanje posodobili izobraževalne programe, dodatno opremili vojaški in policijski helikopter, posodobili sistem "Video Kras" in na novo postavili posebno enoto za nadzor z letalniki ter kupili prenosne, tako imenovane štabne zabojnike s satelitsko tehniko.

Medtem v občini Miren-Kostanjevica, ki je bila v požaru najbolj prizadeta, intenzivno poteka načrtna pa tudi naravna obnova pogorišč. Doslej so pogozdili okrog 45 hektarjev, pogorelo pa je 2900 hektarjev gozda. Veliko gozda, predvsem listavcev, se bo obnovilo po naravni poti.

Občini Miren-Kostanjevica in Renče-Vogrsko načrtujeta postavitev vsaka po štirih novih hidrantov na območjih, kjer bi lahko stali heliodromi, enak ukrep so sprejeli v občini Komen.

Kakor je povedal župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar na komenskem Krasu ni potrebno postavljati novih vodovodov, je pa treba zagotoviti dovolj pritiska v obstoječih:

IZJAVA: Mauricij Humar

"Videli smo, da so bili pritiski premajhni za potrebe gašenja, zato se nadejamo, da bomo skozi projekt vodooskrba Obale in Krasa prišli do novih povezovalnih vodovodov, ki bi potem v primeru gašenja poskrbeli za ustreznejše količine vode in pritisk."

Pomembna je tudi obnova cest, kakor je dejal Humar, so asfaltirali cesto med Kostanjevico in Koriti na Krasu in uredili so cesto na Trstelj, kar je skupno stalo 260.000 evrov. Pomembne so tudi požarne preseke, eno so dokončali minuli mesec, večkrat se zaustavi pri lastništvih, je dejal Humar.

Še vedno živi tudi akcija Skupaj za Kras, ki so jo zagnale občine Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen. Kot je povedala direktorica Javnega zavoda Miren Kras Ariana Durnik, so v njenem okviru do zdaj zbrali prek 320.000 evrov.

V okviru akcije Skupaj za Kras so doslej izpeljali več kot 25 akcij pogozdovanja. Samo do konca leta 2023 so posadili več kot 30.000 sadik, pri čemer je sodelovalo okrog 4000 prostovoljcev.

IZJAVA: Ariana Durnik

"Prav s takimi srčnimi akcijami, ki se zgodijo v neugodnih okoliščinah, dokazujajo našo zavezanost trajnostnemu turizmu in negovanju narave, ki je naša najpomembnejša partnerica v razvoju turističnih produktov.«  




Primož Božič

Naslovna fotografija: zelenaslovenija.si

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.