ŽIVO STAPLJANJE KLIMTA IN ČIPKE V GALERIJI SV. BARBARE

V Galeriji sv. Barbare v Idriji je na ogled zanimiva, večmedijska razstava članic Društva klekljaric idrijske čipke, ki prepleta slikarstvo, čipke in ustvarjanje s sodobno tehnologijo. Poimenovale so jo Ženska moč s Klimtom v čipki, z njo pa dokazujejo, kako pomembno je dediščino izdelovanja idrijske čipke ne le ohranjati, ampak zanjo iskati vedno nove, atraktivne, inovativne in sodobne načine predstavitve.

Dekorativna umetnost avstrijskega slikarja Gustava Klimta, enega najvidnejših likovnih ustvarjalcev secesijskega obdobja, dunajske zlate dobe na prehodu stoletja, je ponazarjala duha napredka in razkošje cesarskega Dunaja pred prvo svetovno vojno. Klimt se je s svojim živobarvnim, slikovitim slogom posebej posvečal ženski, odstiral valovanje njene telesne podobe in raziskujoče razkrival moč, metamorfoze, erotičnost in lepoto njenih notranjih svetov. In prav ta Klimtov slikarski pogled na žensko je spodbudil ustvarjalno idejo pri idrijskih klekljaricah.

Kar 27 klekljaric (vse se niso uspele udeležiti dogodka), je sodelovalo v projektu, ki je povezal Klimta in čipko. 11 med njimi jih je izelalo tudi "papirce" za svoj fragment čipke.

Idrijske klekljarice so na pobudo Maše Strobl po ogledu slikarjevih del v Vilešu kot vir navdiha za svoje ustvarjanje izbrale njegovo sliko Die Jungfrau. Na njej so izbrale prek 30 fragmentov, ki so jih same prenesle na papirce in z uporabo različnih tehnik ter barv in vrst sukanca sklekljale čipkaste detajle s slike. V Klimtovi »mladenki« so prepoznale tudi simbole vrednot, ki jih povezujejo v društvo, kot so prenašanje znanja na mlajše generacije, medsebojna podpora žensk, skupnost in družba. 

Pri predstavitvi tega projekta pa se klekljarice niso zadovoljile le s klasično uokvirjeno predstavitvijo svojih čipk. K sodelovanju so povabile dvojec umetniškega kolektiva Karlo Kirri, ki podira mejnike uporabe idrijske čipke in ustvarja nov koncept ohranjanja in razvoja kulturne dediščine. Andraž Drobnič in Maks Jeriha sta z vizualno tehnologijo čipke in sliko stopila v povezano celoto.  

Fragmenti idrijske čipke so se s pomočjo animacije studia Karlo Kirri "stopile" z likovno podobo Klimtove Die Jungfrau.

Razstava je že na odprtju pritegnila zelo veliko obiskovalcev iz Idrije in drugih gostov, med njimi sta bila tudi veleposlanica Avstrije v Sloveniji Elisabeth Ellis-Kramer ter Gašper Hrastelj, direktor Urada za UNESCO in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Maša Strobl, koordinarica projekta, je bila vesela odziva obiskovalcev in avstrijske veleposlanice.

Izjava Maša Štrobl

Avstrijska veleposlanica je bila navdušena nad povezovanjem Klimta in čipke, klekljaric, ki jo ustvarjajo, in vseh, ki imajo čipke radi.

Izjava Elisabeth Ellis-Kramer

Avstrijska veleposlanica je obljubila svojo pomoč, da bi razstava lahko gostovala tudi na Dunaju.  

Poleg avstrijske veleposlanice Elisabeth Ellis-Kramer in idrijskega župana Tomaža Venclja sta zbrane nagovorila tudi predsednica Društva klekljaric idrijske čipke Dora Gnjezda in predstavnik studia Karlo Kirri Adraž Drobnič. 

Dogodek je z glasbo obogatil družinski godalni trio Kacin.  

Razstava Ženska moč s Klimtom v čipki bo v Galeriji sv. Barbare na ogled še do 4. septembra.

Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.