ZDRUŽENJE PO PRIMORSKO ZA VEČJO PRISOTNOST LOKALNIH IZDELKOV V JAVNIH ZAVODIH

Združenje primorskih agroživilskih podjetij in zadrug pred tradicionalnim promocijskim dogodkom v Ljubljani opozarja na pomembnost slovenskega lastništva v agroživilski panogi, obenem nameravajo v kratkem na državo nasloviti pobudo, ki bi javnim zavodom omogočila naročanje več lokalnih izdelkov.

V neformalnem združenju Po primorsko že devet let sodeluje 11 primorskih živilskih podjetij in zadrug, na današnjem tretjem srečanju na Cerju so predstavili novo grafično podobo s sloganom »klapa dobrih okusov«. Z njo želijo v prihodnosti označiti lastne izdelke pa tudi police v trgovinah.  

Obenem so napovedali, da bodo na državo naslovili predlog spremembe Zakona o javnem naročanju, s katero želijo javnim zavodom dati možnost, da pri oskrbovanju z živili izberejo lokalne proizvode.

»Nerazumno je, da otroci, ki hodijo v šolo 150 metrov stran od mlekarne, pri šolskem obroku nato jedo jogurt iz drugega konca Slovenije,«

je dejala nekdanja direktorica Mlekarne Planika in pobudnica povezovanja primorskih agroživilskih podjetij in zadrug Anka Lipušček Miklavič.

Stojan Hergouth, direktor pršutarne Kras, je dejal, da je 100 % slovensko lastništvo prav vseh enajstih članov združenja Po primorsko izrednega pomena, saj se lokalni lastniki tudi ob težavnejših poslovnih letih iz družbe ne morejo preprosto umakniti oziroma jo prodati, kot to storijo finančni skladi ali velike globalne korporacije.

Združenje Po primorsko sicer letno ustvari polovico prodaje in dodane vrednosti vse primorske agroživilske industrije, na ravni Slovenije pa ta delež znaša 9 %. Zaposlujejo 1.857 delavcev, kar je 58 % vseh primorskih delavcev v tej industriji in 8,5 odstotka na ravni Slovenije.

Kljub tradicionalno nizkim plačam v tej industriji predstavljajo stroški plač kar 70 % dodane vrednosti, pri ustvarjanju katere sicer zaostajajo za državo in regijo, je priznal Hergouth.

Lokalni pridelovalci in predelovalci so še posebej odvisni od kupcev, ti pa se preradi obračajo k cenejšim uvoženim izdelkom, k čemur je spodbujala tudi državna košarica najcenejših živil. Želijo si vsaj tega, da bi država sprostila ukrep, po katerem morajo javni zavodi kupovati zgolj najcenejše izdelke.

Poudarjajo, da so lokalni izdelki praviloma kvalitetnejši od uvoženih, denar ostane v lokalnem okolju, prav tako pa se pri tem ne dodatno obremenjuje transportnih poti. Nanje se praviloma spomnimo, ko se prekinejo globalne dobavne poti, je poudarilo več govorcev, vendar pa bodo brez potrebne podpore lokalni proizvajalci izginili s tržišča.

Želijo si tudi, da bi na ravni države sprejeli strategijo lokalne pridelave in predelave, je dejal Neo Štembergar, direktor KZ Agraria Koper. Tako bi akterje lažje obvarovali pred globalno konkurenco in se odzvali na najakutnejše težave, kot je denimo pomanjkanje prevzemnikov kmetij.

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.