ČEBELJE POPOTOVANJE PO GORIŠKEM
Četrtek, 19. september 2024
Čebele so, kljub svoji majhnosti, eden najpomembnejših delov svetovnega ekosistema. Organizirano čebelarjenje ima na Goriškem 110-letno tradicijo in je tudi v slovenskem okviru pustilo že markantno sled. Z mikrofonom smo se odpravili na nekaj točk, kjer je prisotnost čebel danes vidna.
Čeprav je somestje Nove Gorice in Gorice največji urbaniziran prostor v regiji, se po njunih ulicah od maja letos vije Čezmejna čebelja pot, ki povezuje točke v Italiji in Sloveniji, ki so, tako ali drugače, prijazne do čebel.
Obiskali smo šolski čebelnjak pri šoli Frana Erjavca, o čebelarjenju na Primorskem smo se pogovoril z izkušenim čebelarjem Marjanom Bratino, ki je s čebelarstvom na debelo sicer že pred časom prenehal, na Kostanjevici pa še vedno čebelari na drobno.
Izognili se nismo niti kulinariki, kjer se prav tako pogosto poseže po medu, popotovanje pa smo zaključili nekoliko dlje, v Šempasu, kjer lahko obiskovalec na enem mestu vidi in prisluhne čebelarski teoriji in praksi iz ust priženjenega "Primorca" Franca Šivica, ki je na ženini domačiji uredil pravi čebelarski center.
Posestvo Franca Šivica v Šempasu s čebelnjakoma. Arhiv Franca Šivica.
Začenjamo pa pri Čezmejni čebelji poti, skupnem slovensko-italijanskem projektu, ki je luč sveta ugledal maja letos.
Projekt Čezmejna čebelja pot posnema nekatere tovrstne pobude iz drugih mest v Evropi, kjer govorijo o »čebelji avtocesti«, zelenem pasu, ki v mestih nepretrgoma povezuje parke in zelene površine z namenom opraševalcem zagotoviti čimbolj neprekinjeno opraševalno pot.
Projekt je sicer še mnogo širši, glavni namen pa je v gredice ob vključenih ulicah in v mestnih parkih zasaditi medovite rastline. Pot ima na italijanski strani začetek v parku pri Štandrežu, en krak vodi proti parku v Pevmi, drugi pa sedaj po stari pešpoti na Kapelo pot nadaljuje na slovensko stran meje.
Nasaditev medovitih rastlin
Na Mestni občini Nova Gorica so v sodelovanju s Čebelarskim društvom Nova Gorica sicer v zadnjem času zelo aktivni pri pridobivanju sredstev Ministrstva za kmetijstvo za nasajanje medovitih rastlin, imajo za okrog 8000 evrov pobud, letno pa lahko pridobijo le 1000 evrov razpisnih sredstev.
Prihodnje leto bi radi v pot vključili tudi območje na desnem bregu ob novi brvi v Solkanu, kjer so letos naredili eno takšnih zasaditev, ter domačijo Franca Šivica v Šempasu, ki jo spoznamo v zadnjem delu.
Če so na italijanski strani ob čebeljo pot že postavili rumene klopi in označevalne table ter načrtujejo obilico aktivnosti, so se pri nas konec maja ob svetovnem dnevu čebel projektu pridružili predvsem gostinci in welness saloni. Vsi so ponudili jedi in tretmaje z uporabo medu.
Jakob Golob iz Ošterije Žogica nam je sicer dejal, da med v kuhinji tako ali tako rad uporablja.
Če bi po čebelji poti z italijanske strani prišli na slovensko, bi v čebeljem pogledu najprej naleteli na majhen čebelnjak v Skupnosti Srečanje, za katerega skrbi Marjan Bratina.
Bratina je v dolgi karieri pri Čebelarski zvezi Slovenije vodil komisijo za ekonomiko, bil je predsednik zveze čebelarskih društev na Goriškem, ko je ta še delovala, štiri mandate tudi predsednik Čebelarskega društva Šempeter Bazara, če omenimo samo nekatere vloge, še pomembneje pa je, da je pri čebelarjenju gojil inovacijski pristop, zaradi katerega je marsikatero stvar naredil po svoje.
Nalepke za kozarce medu, ki jih je pred skoraj pol stoletja začel uporabljati Marjan Bratina in še vedno ustrezajo pravilom označevanja.
Njegovo delo ni ostalo neopaženo pri Čebelarski zvezi Slovenije, kjer je prejel vse tri stopnje odlikovanja Antona Janše in še posebno predsednikovo priznanje, kar so v slovenskem merilu najvišja priznanja na tem področju.
Čebelje popotovanje po Goriškem bomo nadaljevali pri šolskem čebelnjaku pri Osnovni šoli Frana Erjavca v Novi Gorici. Čebelnjak je srce krožka, kjer osnovnošolci delajo prve korake v svetu čebelarstva, vendar pa se ga v društvu poslužijo tudi izven šolskih ur. Na kakšen način izveste v pogovoru s tajnikom društva Martinom Hozjanom.
POGOVOR: Martin Hozjan - šolski čebelnjak OŠ Fran Erjavec
Medovite rastline na posestvi Franca Šivica. Arhiv Franca Šivica.
Naše čebelje popotovanje smo zaključili v Šempasu na kmetiji Franca Šivica. Šivic je kmetijo ženinih staršev spremenil v pravi mali čebelarski center, kjer lahko prikaže vse čebelarske postopke, na dva kilometra oddaljenem posestvu pa tudi čebelnjak, botanični vrt z medovitimi rastlinami in sadovnjak.
Kmetija poleg tega skriva še mali muzej čebelarstva in galerijo s Šivičevimi fotografijami, kar bomo vse spoznali v nadaljevanju. Še zanimivejša pa je mogoče njegova življenjska pot, ki jo je popisal v knjigi Moje življenje s čebelami. O njej kdaj drugič, danes pa o posestvu v Šempasu, kjer sprejema cele avtobuse gostov iz vsega sveta.
POGOVOR: Franc Šivic
Galerija fotografij Franca Šivica. Arhiv Franca Šivica.
Primož Božič
Naslovna fotografija: Majhen čebelarski muzej Franca Šivica v Šempasu. Arhiv Franca Šivica.
Komentarji
Oddajte svoj komentar
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!