RAZISKAVA ZRAKA V DESKLAH POKAZALA NA POMEMBNOST OMEJEVANJA INDUSTRIJSKIH IZPUSTOV

Dekan Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici Griša Močnik in avtorica znanstvenega članka Kristina Glojek sta danes predstavila analizo meritev zraka, ki so jih opravili v Desklah med koncema leta 2020 in 2021. Rezultati se bistveno ne razlikujejo od vmesnega poročila, ki je v Desklah zaznalo vir nevarnih kloridov, zrak v občini pa je primerjalno eden slabših v tovrstnih študijah.

O študiji onesnaženosti zraka smo poročali že novembra 2022, ko so vmesno poročilo javnosti predstavili v Desklah, sedaj pa so študijo skupaj z rezultati objavili v prestižni mednarodni znanstveni reviji Environment International.

Prva avtorica članka Kristina Glojek takole povzema rezultate raziskave:

IZJAVA: Kristina Glojek

Količinsko najizdatnejša pri izpuščanju delcev PM10 v zrak sta ogrevanje z lesno biomaso in cementarna, prvo prispeva kar 34 odstotkov, druga pa 17 odstotkov vseh delcev, torej polovico manj.

Zaradi onesnaženega zraka po svetu letno predčasno umre med sedem in osem milijonov ljudi, v Sloveniji pa glede na epidemiološke modele med 700 in 1400.

Kakor poudarja Griša Močnik je količina delcev sicer sama po sebi nevarna za zdravje, nova metodologija merjenja oksidativnega potenciala pa raziskovalcem pove tudi, kako močno ti delci reagirajo v telesu:

IZJAVA: Griša Močnik

Oksidativni potencial s kloridi bogatega vira, ki ga raziskovalci umeščajo v cementarno, pomeni, da je tovrsten delec za človeka povprečno mnogo nevarnejši kot delec, ki pride iz peči na lesno biomaso ali avtomobilskega izpuha. Ker pa je teh količinsko več, k skupni nevarnosti za zdravje kljub vsemu prispevajo znaten delež.

Upoštevaje oksidativni potencial so najnevarnejši onesnaževalci trije: lesna biomasa s približno 50 odstotki, cementarna z okoli 20 odstotki ter nitrati in sulfati, ki jih k nam zanese iz Padske nižine, in tvorijo slabih 10 odstotkov vsega oksidativnega potenciala.

IZJAVA: Miha Stegel

je dejal kanalski župan Miha Stegel, ki je študijo sicer podedoval od prejšnje občinske uprave, kakor pravi pa bo podobna prizadevanja podpiral tudi v prihodnje. Pričujoča raziskava se namreč osredotoča le na delce PM10, ne dotika pa se "plinov, kancerogenih, lahko hlapljivih snovi in tako naprej", je dejal Stegel.

V Evropi so doslej opravili 45 tovrstnih študij, je še dejal Močnik, deskljanski zrak pa je med petimi najslabšimi po oksidativnem potencialu. Daleč najslabši je bil zrak, vzorčen v Sarajevu, sicer pa je raziskovalce najbolj presenetil s kloridi bogat vir, ki ga drugje niso zaznali, nasploh pa se tovrstne študije v bližini industrije načeloma niso izvajale.

Močnik zaključuje, da tovrstna študija kaže na to, da ne smemo pozabiti na industrijo kot vir onesanževanja. Na to se je v preteklih desetletjih pozabilo, ker so bile kampanje v 80. letih, ki so denimo odpravile kisli dež, tako uspešne. 

Meritve oksidativnega potenciala bodo v bodoče postala podlaga za ocenjevanje onesanženosti zraka, je še dejal Močnik, in jih bo predpisovala tudi nova evropska direktiva na tem področju.

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.