Maja Petrovčič Rupnik
Voditeljica programa
Priznati je treba, da se včasih tudi mi sami ne zavedamo dovolj pomena dediščine, zgodovinske ali arheološke, ki izvira iz našega lokalnega okolja in je zaradi svoje edinstvenosti ali starosti postala unikum na državni in svetovni ravni. Prav na to, kakšno izjemno vrednost stroka, denimo, pripisuje neandertalčevi piščali iz arheološkega najdišča v jami Divje babe na Cerkljanskem – domnevno najstarejšemu ohranjenemu glasbilu na svetu, nas bo opomnil nedavni dogodek v Narodnem muzeju Slovenije, ki piščal hrani in predstavlja kot del stalne arheološke zbirke.
V mesecu požarne varnosti je v Narodnem muzeju Slovenije potekala vaja evakuacije ljudi in kulturne dediščine. Skladno z načrtom reševanja arheoloških predmetov v primeru požara so iz muzejske stavbe reševali svetovne unikume, najpomembnejše arheološke najdbe z območja Slovenije, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije in so na ogled v stalni arheološki zbirki Zgodbe s stičišča svetov. Načrt reševanja arheoloških predmetov je pripravil konservator-restavrator in vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije Gorazd Lemajič v sodelovanju z muzejskimi arheologi.
V okviru načrta so sestavili tudi izbor razstavljenih eksponatov- edinstvenih v svetovnem merilu, ki jih je potrebno prioritetno rešiti iz potencialno ogroženega razstavnega prostora. Na tem seznamu je osemnajst vitrin z najdragocenejšimi arheološkimi predmeti, ki segajo od prazgodovine do poznega srednjega veka, na vaji pa so se posvetili reševanju šestih vitrin s seznama svetovnih arheoloških unikumov. In na prvem mestu za evakuacijo je 60.000 let stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab na Cerkljanskem. Njena evakuacija med vajo je trajala približno pet minut. Dragoceni eksponati so namreč zaradi varnosti razstavljeni v zapleteno zaklenjenih vitrinah, zato za odpiranje potrebujejo veliko časa, pri evakuaciji pa so jih prenesli na varno v kovinskih zabojnikih. Na drugem mestu na seznamu evakuacije so bili idoli z Ljubljanskega barja iz bakrene dobe, na tretjem pa bronasto bodalo z Iga. Na vaji so reševali tudi najstarejša zlata predmeta z ozemlja Slovenije – našitka z Bleda iz bronaste dobe – in znamenito situlo iz Vač iz starejše železne dobe.
Metka Rupnik
Foto: Narodni muzej Slovenije
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!