BANJŠICE - PRILOŽNOST ZA CELODNEVEN IZLET - VEČKRAT!

Z radijskim mikrofonom smo minulo nedeljo gostovali na Banjšicah, vasi in krajevni skupnosti z okoli 240 prebivalci, ki živijo v šestnajstih razloženih zaselkih na sredi Banjške planote.

Širom Primorske so zagotovo najbolj znane po legendarnem Prazniku košnje, ki so ga desetletja prirejali zadnjo nedeljo v juliju, rednim obiskovalcem je najbrž poznana tudi daleč naokoli znana gostilna Žbogar v Lohkah, danes pa bomo odkrivali nekatere druge plati Banjšic, od podzemnega do nadzemnega sveta in bližnje preteklosti, ki je tu pustila poseben pečat.  

Najprej pa bomo domačinom pustili, da nam Banjšice predstavijo skozi svoje oči. Z Matejo Kofol, predsednico Turističnega društva Banjšice, smo se med drugim pogovorili tudi o nekdaj največjem banjškem "prazniku", Prazniku košnje, ki sta ga Krajevna skupnost in mladina organizirala od srede 80. let in je na planoto v najboljših časih privabil tisoče obiskovalcev.

Informativna tabla na Banjšicah pri "trgovini", kjer sta bila letos nameščeni tudi kavni avtomat in avtomat za prigrizke.

Organizirali so ga z namenom obuditi stare običaje in prikazati, kako so nekoč potekala kmečka opravila. Del praznika je bilo vedno tekmovanje v ročni košnji, tradicionalna povorka vozov, koscev in grabljic, kmečke igre in razstava domačih dobrot in peciva, zvečer pa tombola, na kateri je bilo moč dobiti tudi avtomobil.

Najprej pa nam je Mateja predstavila splošno sliko Banjšic in tukajšnjih ljudi.

POGOVOR: TD Banjšice, Mateja Kofol

Obiskali smo tudi Jamarsko društvo Banjški krti, ki danes sicer ni več aktivno, bomo pa slišali, kako so se fantje iz Banjšic in okolice pred desetletji odločili pogledati, kaj se skriva v podzemnem svetu pod njihovimi nogami.

Banjšice so visoka kraška planota, ki jo na severu omejuje Idrijca, na zahodu smaragdna reka Soča, na vzhodu pa dolina reke, ki je ni več. Na mestu, kjer so zdaj polja, njive in Grgar, je bilo nekoč jezero, ki je odtekalo kdo ve kam, pravi priročen opis teh krajev.

Kraški svet je tudi tu prisoten, nam je povedal Miro Sedevčič, ne sicer toliko z jamami, ki bi bile primerne za turistični obisk, temveč bolj brezni, od katerih je eno nekaj časa celo veljalo za brezno z najglobljo vertikalo v Sloveniji. 

POGOVOR: JD Banjški krti, Miro Sedevčič

Jamarska skica najglobljega odkritega brezna na Banjški planoti

Ustavili smo se tudi pri Zdenku Mužiču iz Lohk, katerega muzej ostalin iz 1. svetovne vojne bo prihodnje leto obeleževal 30 let delovanja.

Zdenko sodi med ene starejših zbirateljev vojaških ostalin, pravzaprav pa se je tega početja lotil, ko je bila to še donosna popoldanska obrt, kakor bi danes temu rekli. Otroci in odrasli so med vojaškim orodjem in orožjem našli marsikateri uporaben kos, če ne drugega, za staro železo.

Zdenko Mužič z napravo za iskanje kovin iz 80. let prejšnjega stoletja.

Zbirka najdb iz 1. svetovne vojne pri Mužičevih v Lohkah

Čutara, ki je ujela del granate

Žepna ura z neobičajno številčnico

Zdenkove vitrine so danes polne predvsem drobnega osebnega in vojaškega materiala vojakov, ki so bili na Banjšicah v fronti najbližjemu zaledju, vidimo lahko vse, od ur, značk, glavnikov, britvic in nalivnih peres do pasnih zaponk, če naštejemo samo nekatere.

POGOVOR: Zbirka najdb iz 1. sv. vojne, Zdenko Mužič

Okoli Banjšic pelje tudi pešpot, poimenovana po Jožetu Sedevčiču, ki se je s prijatelji pred desetletji odločil, da tudi na Banjšicah pripravijo pohod in nanj povabijo pohodnike od blizu in daleč.

Po dobri polovici te poti še vedno, vsako leto začetek oktobra, priredijo tudi pohod, sicer pa celotna pešpot na okoli 20 kilometrih obišče večino vrhov in grebenov okoli Banjšic, s katerih se pogled odpre pravzaprav na vse strani neba. 

Razgled z grebena, po katerem vodi Sedevčičeva pot

V času, ki je ponovno odkril odkrivanje krajev na nogah, se Sedevčičeva pot zdi neznansko moderna.

POGOVOR: Sedevčičeva pot, Jože Sedevčič

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.