DELO GORANA VOJNOVIĆA O ZGODOVINI OBMEJNEGA PROSTORA NA ODRU SNG NOVA GORICA

V SNG Nova Gorica se bo v četrtek premierno odvila predstava V iskanju izgubljenega jezika Gorana Vojnovića v režiji Janusza Kice. Predstava je drugi del trilogije Nezmožni umreti, ki obravnava zgodovino meje in tukajšnjih kultur v 20. stoletju. Kica je besedilo označil za bodočo klasiko.  

Projekt Nezmožni umreti nastaja v koprodukciji združenja Mittelfest iz Čedada in SNG Nova Gorica in je prvo tovrstno sodelovanje teh dveh organizacij, obenem pa sodi med večje projekte uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica.

IZJAVA: Marko Bratuš o trilogiji

Osnovno zamisel za projekt je zasnoval umetniški vodja festivala Mittelfest Giacomo Pedini, režiser prvega in tretjega dela. Prvi del je dramatiziral roman Kapucinska grobnica Josepha Rotha, besedili za drugi in tretji del pa sta nastali namensko.

V SNG Nova Gorica projekt ocenjujejo kot pomemben tako s stališča dramske zgodbe kot uspešne koprodukcije, ker oboje ukinja idejo meje in o zgodovini ne govori s stališča ene strani, temveč jo dojema kot splet spominov različnih posameznikov in resnic, ki jih ti nosijo s seboj.

V iskanju izgubljenega jezika se tako dogaja v 60. letih prejšnjega stoletja, protagonista zgodbe sta brat Ramovš, ki se po dolgih letih ločenega življenja srečata

IZJAVA: Marko Bratuš o zgodbi

V osnovi drame je družinska zgodba dveh bratov Slovencev, katerih življenjske poti se zaradi nasilnega očeta zgodaj ločita, eden postane pomemben fašist, drugi pa partizanski komisar in pozneje partijski aparatčik.

Glavni vlogi sta pripadli Radošu Bolčini in Alešu Valiču, ki dramsko besedilo in uprizoritev ocenjujeta kot zahtevno, tudi zato, ker se avtor poigrava in ironizira situacije, na katere bi se lahko oprla pri kreaciji lika:

IZJAVA: Radoš Bolčina o svojem videnju besedila

je povedal Radoš Bolčina, njegovo mnenje pa je na novinarski konferenci ponovil tudi režiser Janusz Kica. Vojnović je pri pisanju komično uporabil zgodovinske kontrapunkcije, je dejal Kica:

IZJAVA: Janusz Kica o komičnih situacijah

"Vse delo temelji na tem, da smo vsi posamezniki, da gledamo na svet vsak iz svoje perspektive, da imamo zelo različne poglede na stvarnost in zgodovino in to je izvor konflikta. Sicer se zgodijo določene združitve, ki pa jih avtor takoj ironizira in kar ostane, je odprto vprašanje, kje smo sedaj in kaj bo še prišlo," je še dejal režiser Januzs Kica.

Sodobnost drame je v hitrem menjavanju časovnih nivojev in nelinearnosti pripovedi, znotraj besedila nastali klimaksi se vsakokrat zlomijo, igralci izstopijo iz vlog in se denimo vprašujejo o resničnosti povedanega, je še dejal Kica.

Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov je skušala s kostumi ujeti časovne preskoke, med katerimi se igralci nimajo časa preoblačiti, zato je igralce skušala obleči tako, da hkrati ustrezajo zgodovinskemu in sodobnemu času.

Sodelovanje v predstavi je posebna izkušnja za Francescha Borchija, italijanskega igralca, ki že šest let živi v Sloveniji. V predstavi igra Roberta Materazzija, sina brata, ki postane fašist:

»Lik, ki ga igram, mi je zelo daleč, ker on govori o meji, želi mejo, poudarja italijansko nacionalnost, precej drugače, kot jo razumem jaz.«

Projekt ne zajema le trilogije gledaliških predstav, temveč po isti predlogi tudi radijske igre v slovenščini in italijanščini, vsa besedila pa bodo izšla tudi v knjižni obliki. 

Četrtkovi premieri bo predhodila predpremiera v sredo, ki je tokrat odprta za javnost, nato pa sledijo še ponovitve 21., 22, in 23. novembra. 

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.