IZŠLA "ENCIKLOPEDIJA" ARHITEKTURE GORICE IN NOVE GORICE V 20. STOLETJU

Na gradu Kromberk so včeraj predstavili monografijo o arhitekturni dediščini Gorice in Nove Gorice v 20. stoletju. Uredila jo je Zbornica arhitektov Goriške pokrajine ob sodelovanju Društva primorskih arhitektov, prispevke zanjo je prispevalo 23 avtorjev. Prinaša podrobne opise najizrazitejših arhitekturnih objektov obeh mest. 

Monografija daje možnost prvega obsežnejšega vzporednega vpogleda v soodvisen razvoj Nove Gorice in Gorice preko posameznih urbanističnih in arhitekturnih pomnikov, ki so si sledili skozi 20. stoletje. Vsi prispevki so natisnjeni v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, prvič pa so jo predstavili predvčerajšnjim v Teatru Verdi v Gorici.

Knjiga je nastajala dve leti, avtorji pa so se osredotočili na razvoj Gorice po 1. svetovni vojni ter Nove Gorice po 2. sv. vojni. Italija je imela namreč po pridobitvi Gorice motivacijo, da poudari »italijanskost« tega mesta in v tem monumentalnem duhu so nastale tudi določene stavbe, denimo zgradba pošte.

Nova Gorica pa je že v temelju postavljena z namenom, da »sije preko meje« in predstavlja družbeni sistem, ki jo je ustvaril, je dejal Luka Skansi, eden od treh urednikov, čeprav je v mladem mestu bolj jasna intenca ustvariti ugoden bivanjski prostor kot monumentalno arhitekturo.

V obeh primerih gre za arhitekturni modernizem, v primeru Gorice tisti izpred vojne, v Novi Gorici pa povojnega modernizma, kar je svojevrstna arhitekturna asimetrija, ki je prostorsko postavljena zelo blizu, stilno in vizualno pa zelo vsaksebi. 

IZJAVA: Luka Skansi o tem, za koga je delo primerno

V Novi Gorici je med drugimi opisana stavba občinske palače, ki je ena prvih stavb v mestu in se arhitekturno naslanja še na zgodnejše, denimo Plečnikovo delo, nadalje stavba trgovskega centra in nebotičnik, ki sodita že v naslednjo fazo, t. i. betonski modernizem.

Posebej je izpostavljena tudi Cankarjeva ulica s stanovanjskimi bloki, ki so se gradili v raznih desetletjih, vendar prinaša s stališča urejanja prostora bogato tradicijo gradnje sosesk v nekdanji Jugoslaviji. Značilna zanjo je kvaliteta urbanih prostorov, veliko zelenja in umestitev javnih objektov znotraj stanovanjske soseske.

Vključen je tudi objekt Mebla kot konstrukcijske arhitekture, ki nima fasade in vzpostavlja odnos z inženirstvom. Vključeni in opisani so tudi objekti, ki so nastali v 90. letih prejšnjega stoletja, denimo poslovni prostori birojev Sadar – Vuga in Ravnikar - Potokar ter Vojteha Ravnikarja.

Slovenski avtorji so obravnavali tudi nekatere objekte na novogoriški magistrali pa tudi tiste, ki jih uporablja zamejska skupnost, kot sta denimo kulturna domova v Gorici. Kot impozanten inženirski objekt je opisan tudi solkanski most.

Luka Skansi ob tem dodaja, da je v Italiji delo pomembno, ker Gorico vrača iz anonimnosti obmejnega mesta, v Sloveniji pa bo Nova Gorica bolje upoštevana med arhitekturno in urbanistično dediščino nekdanje Jugoslavije, služila pa bo tudi kot podlaga sodelovanju in gradnji skupnega prostora v prihodnosti. 

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.