20 LET RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU, NOVOGORIŠKEGA ZGODOVINSKEGA INŠTITUTA

V Knjigarni-kavarni Maks na Delpinovi ulici v Novi Gorici so danes obeležili dvajseto obletnico Raziskovalne postaje, ki je ena od dislociranih enot Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njen cilj je poglobljeno raziskovanje obrobja narodnostnega prostora, ki vključuje tudi Slovence v Goriški in Videmski pokrajini.

Raziskovalna postaja se je razvila iz leta 1987 ustanovljene izpostave Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, v okviru katerega je deloval danes upokojeni dr. Branko Marušič, nestor zgodovinskega raziskovanja na Goriškem:

IZJAVA: Branko Marušič 1

"Jaz sem zelo zadovoljen, da je ta postaja dosegla tako visok jubilej, ker smo jo dolgo načrtovali in izgleda, da smo bili uspešni. Veseli me, da je Nova Gorica dobro to sprejela, želim si, da bi nadaljevala po tej poti, da ne bi prišlo do nekega hiranja, nekega zastoja, da bi vzgojili čimveč dobrih kadrov, ki bodo oblikovali podobo tega območja."

Med pomembnejše publikacije raziskovalne enote Marušič uvršča knjižno izdajo pisem Henrika Tume, katerega arhiv in knjižnico hranijo v njihovih prostorih.

Vsi sodelavci raziskovalne postaje so redno zaposleni, v manjšem, a več kot simboličnem znesku jih podpira tudi mestna občina, sicer pa se financirajo iz raziskovalnih projektov:

IZJAVA: Petra Svoljšak 1

"V tem trenutku nas je sedem oziroma osem, pokrivamo področje zgodovinopisja, muzikologije, etnologije, kulturne zgodovine in kulturnih in spominskih študij. Imeli smo tudi umetnostno zgodovinarko, ampak ker je to prepišen prostor smo odprti za vse, ki želijo tu delati,"

je povedala Petra Svoljšak, ki je pred kratkim prevzela vodstvo raziskovalne postaje. Bera objav v času delovanja je bogata:

IZJAVA: Petra Svoljšak 2

"Če kot presečno leto vzamemo leto 2004, se lahko pohvalimo s 40 znanstvenimi monografijami, kar 170 poglavji v drugih monografijah, 270 znanstvenimi članki in zelo podobnim številom tudi strokovnih in poljudnih člankov."

Kakor je dejala, je to tudi nekaj, kar jih je naučil Marušičev zgled in razmišljanje, da znanost ni sama sebi namen, raziskovalci morajo razumeti čas in prostor, v katerem delujejo ter svoje delo javnosti znati tudi predstaviti.

Po novogoriškem vzoru je kasneje po Sloveniji nastalo še nekaj podobnih institucij, vendar nobena ni tako vpeta v lokalni prostor, kakor prav ta v Novi Gorici:

IZJAVA: Petra Svoljšak 3

"Ko so nam dediči Henrika Tume prepustili njegovo knjižnico in arhiv, je bila to kaplja čez rob, da je mestna občina prepoznala vrednost naše raziskovalne postaje in začela vlagati v ljudi in prostor. Vzpostavili smo dober partnerski odnos, arhiv moramo sedaj ponuditi v digitalni obliki in ga tudi tako predstaviti javnosti."

Pogled v prihodnost postaje je svetel, je dejala vodja Petra Svoljšak, dovolj je mladih, ki jih zanima zgodovinsko raziskovanje, pridobili bodo nekaj novih pisarn, knjigarna-kavarna Maks je že in še bolj bo prizorišče najrazličnejših dogodkov, tudi v letu evropske prestolnice kulture, ki se bo zanje pričela že 8. januarja, razlaga Petra Kolenc:

IZJAVA: Petra Kolenc
 

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.