DRŽAVA BI DOKONČALA SANACIJO PLAZU STOŽE, KRAJANI DVOMIJO V POSTAVITEV ZAŠČITNIH ZIDOV

V Logu pod Mangartom so pristojni domačinom včeraj predstavili ukrepe za dokončanje sanacije plazu Stože. Država je po skoraj 20 letih iz Načrta za okrevanje in odpornost namenila dobra 2 milijona evrov za dokončanje že pred dvema desetletjema načrtovanih ukrepov, ti predvidevajo vzpostavitev monitoringa na plazu ter izgradnjo dveh brvi in varovalnih zidov.

Pred dvajsetimi leti je bil sprejet državni lokacijski načrt, v katerem je bilo predvidenih veliko ukrepov za stabilizacijo plazu in povečanje varnosti Loga pod Mangartom. Večino so kmalu tudi izvedli, nekaj pa jih še čaka na izvedbo.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost za sanacijo šestih velikih plazov v državi namenilo 25 milijonov evrov, od tega je 2,2 milijona evrov namenjenih za izvedbo zadnjih predvidenih ukrepov na območju Loga pod Mangartom. 

Kakor je pojasnil vodja inženirske ekipe Tomaž Černe, sta na plazu predvideni dve vrsti ukrepov. Prva je vzpostavitev monitoringa na samem plazu, na podlagi katerega bo mogoče plaz opazovati, drugi pa so gradbeno-inženirski ukrepi, ki predvidevajo izgradnjo dveh brvi in varovalnih zidov.

Izjava Tomaž Černe

Domačini opozarjajo, da zaključek sanacije prihaja prepozno, pomisleke imajo predvsem glede izgradnje varovalnih zidov, saj se bojijo, da bi ti preveč spremenili podobo vasi. Kakor poudarjajo, se zavedajo, da je bilo v vasi že veliko narejenega, vedo tudi, da so varovalni zidovi potrebni, a si želijo takšno izvedbo, da z njimi vas ne bo izgubila svoje identitete.

Izjava Žarko Mlekuž
Pomisleke imajo predvsem zaradi dejstva, da je projekt narejen na osnovi lokacijskega načrta izpred dveh desetletij, v tem obdobju se je marsikaj spremenilo, pravijo. Predlagali so tudi ponoven razmislek in preučitev možnosti sprememb lokacijskega načrta, kar pa bi po besedah pristojnih dokončanje sanacije ponovno zamaknilo za več let. Pri trenutno načrtovanem projektu je zaradi sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost končni rok izvedbe junij 2026. 

Projektant Žiga Jeriha iz podjetja Eho projekt je pojasnil, da ukrepi predstavljajo zaščito v primeru sprožitve drobilskega toka. Njihova dolžina bi bila dobrih 700 metrov ukrepov, gre pa za kombinacijo zemeljskih nasipov in izgradnje dveh tipov podpornih konstrukcij – zidov višine od pol do treh metrov. 

Izjava Žiga Jeriha
Na četrtkovo srečanje so povabili tudi strokovnjaka Roka Fazarinca, hidrotehnika, ki plaz spremlja že od sprožitve. Ta je krajanom pojasnil, zakaj bi varovalni zidovi bili potrebni. Kakor je povedal, si nihče ne sme zatiskati oči, da se situacija ne more ponoviti, zato je potrebno ukrepati in predvsem prepoznati nevarnost. Glede stanja plazu je dodal, da je relativno precej stabilen, ugotoviti bi bilo potrebno, kaj je še mogoče narediti na zgornjem delu plazu. Prav zato bo previden monitoring zelo dobrodošel za načrtovanje nadaljnjih ukrepov. 

Izjava Rok Fazarinc
Ker je rok za izvedbo del kratek, so se pristojni z vaščani dogovorili, da jim do prihodnjega srečanja pripravijo še 3D izris predvidenih zidov ter se s tistimi, ki jim načrtovani zidovi prečkajo zemljišča, ponovno sestanejo in pogovorijo o možnih rešitvah in prilagoditvah projekta.

Simona Skočir

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.