SREČANJE GORIŠKIH, BRIŠKIH IN KOPRSKIH OLJKARJEV V ZNAMENJU ŽELJE PO POVEZOVANJU IN SKUPNEM NASTOPU

V minulem tednu je družina Brataševec v Kozani v Goriških brdih gostila srečanje oljkarjev in senzoričnih ocenjevalcev oljčnega olja Koprske, Goriške in Goriških brd. Srečanje, ki je bilo družabnega značaja, je nudilo priložnost za izmenjavo mnenj, izkoristili pa smo ga tudi za pregled stanja oljkarstva pri nas.

IZJAVA: Nedjan Brataševec 1

»Ideja je nastala pri briških oljkarjih in ocenjevalcih, da se srečamo in prediskutiramo vse problematike pri pridelavi oljčnih olj. Skušamo se dobiti vsako leto, ponagajal nam je covid, ampak jaz mislim, da je prihodnost slovenskega oljkarstva skupen nastop na trgih. Le z izmenjevanjem mnenj lahko dosežemo najboljše rezultate.«

je dejal gostitelj dogodka Nedjan Brataševec. Oljkarstvo kakor vse kmetijske panoge pesti opuščanje nasadov zaradi pomanjkanja mladih prevzemnikov, je še dejal Brataševec, ta panoga sicer tudi nima velikih tržnih donosov, zato je še manj zanimiva za mlade.

IZJAVA: Nedjan Brataševec 2

»Slovenija je zelo majhen ampak zelo kvaliteten pridelovalec oljčnega olja. Ko pošiljamo oljčna olja na ocenjevanja dosegajo zelo visoko kvaliteto in so priznana. Največje težave so podnebne spremembe in opuščanje nasadov oljk.«

Škodljivec, ki najbolj ogroža oljke, je marmorirana smrdljivka, je dejal Timon Brataševec, nabor dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev pa vsako leto ožji. Pri ekološki pridelavi se je treba pred uporabo vsake snovi posvetovati, je povedal Brataševec.

Združevanje slovenskih oljkarjev sam vidi kot zelo pozitivno, najprej, ker je slovenski trg majhen in drugič, ker bi tako tudi pri državnih institucijah lahko kaj več dosegli. Dodal je, da bi si želel, da bi bilo oljkarstvo pri kmetijski politiki prepoznano kot posebna panoga, katere proizvod je olivno olje in ne sam sadež.

Podobno trdi strokovnjakinja za kakovost oljčnih olj Milena Bučar Miklavčič, ki to kmetijsko panogo vidi tako:

IZJAVA: Milena Bučar Miklavčič 1

Skupna kmetijska politika doslej ni imela posluha za drugačen način spodbujanja oljkarstva, ki bi po njenem moralo biti subvencionirano po litru pridelanega olivnega olja, je dejala Milena Bučar Miklavčič, in ne po hektarju površine. Veliko oljčnikov ne dosega minimalne velikosti enega hektarja in zato niso upravičeni do podpore.

Preizkusi kvalitete oljčnih olj pred prodajo niso obvezni, kot to velja v vinogradništvu, je dejala Bučar Miklavčič, če bi podoben sistem uvedli tudi za oljčna olja, bi jih lažje klasificirali po kakovosti in na ta način tudi podprli najboljša.

Ime Slovenije v mednarodnem prostoru po oljčnem olju poznajo predvsem zaradi »ambasadorjev«, to je tistih posameznih pridelovalcev, ki se udeležujejo tekmovanj in dobivajo visoke ocene.

IZJAVA: Milena Bučar Miklavčič 2

Kot državo z uspešno kmetijsko politiko na področju oljkarstva izpostavlja Hrvaško, kjer so z ukrepi naslovili večino prej omenjenih težav, od mladih prevzemnikov do skupnega nastopa na trgu in povezave oljkarstva s turizmom in gastronomijo.
 

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.