Vanja Hvala
Voditeljica programa
Drevi ob 18.00 bodo na malem odru SNG Nova Gorica krstno uprizorili drugo predstavo Dodekalogije Tomija Janežiča z naslovom '1973'. Kakor je dejal Janežič, je to pravi začetek Dodekalogije, ki bo ponudil izkušnjo celotnega omnibusa dvanajstih predstav. Projekt je sicer najbrž unikum v svetovnem merilu, je dejala direktorica gledališča Mirjam Drnovšček.
SNG Nova Gorica od 18. januarja že gosti 1972, 'predstavo za enega', ki se odvija v počitniški prikolici v foajeju gledališča, v soboto pa bodo na odru krstno predstavili tudi drugo predstavo iz gledališkega omnibusa dvanajstih predstav, ki nastajajo kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture. Poleg te v SNG Nova Gorica nastaja še predstava 1982, katere premiera je predvidena za november.
Rdeča nit vseh dvanajstih predstav, ki so naslovljene z letnicami iz obdobja 1972–1983, so zgodbe igralk in igralcev, v katerih odmevajo ali katerih ozadje so lokalni in globalni zgodovinski dogodki in (pop)kulturne reference iz posameznega leta. Osrednji del ustvarjalnega procesa pri vsaki predstavi posebej je (bil) tako iskanje in pripovedovanje ključnih osebnih in družinskih zgodb s strani vključenih igralcev.
Tomi Janežič, ki spremlja ustvarjalni proces vseh dvanajstih predstav, je na neki točki zgodbe igralcev iz različnih gledališč med sabo povezal, prepletel ter ustvaril mrežo odnosov, ki temelji na resničnem gradivu, a je v osnovi izmišljena. Tudi zato je celotna Dodekalogija podnaslovljena s 'transgeneracijska dokumentarna fikcija'.
Predstava 1973 bo tako denimo z glasbo Tomaža Pengova spomnila tudi na to, da je tega leta izšla njegova znamenita plošča Odpotovanja, v uprizoritvi bo sicer uporabljena tudi glasba Sama Kutina in sodelavcev.
»Posamezna predstava ne tematizira le leta v naslovu, ampak so to neka vrata v zgodbe, ki grejo čez celo stoletje do danes. Letnice so sicer pomenljive, so vozlišča, prelomne točke, v katerih se zgodi nekaj prelomnega, bodisi kot konec nekega dogajanja ali opredelitev nečesa, kar bo,« je dejal Janežič.
Med osrednje ali vsaj ponavljajoče teme vseh predstav je Janežič uvrstil temo doma, torej, kje je kdo v resnici doma, kaj je dom, kako ga dojemamo, nadalje pa tudi s tem povezana zgodovina večnacionalnih mest, vprašanje narodnostne identitete in njene normativnosti pa tudi manjših družbenih celic, družin, iz katerih vse izhaja.
Ker zgodbe prihajajo iz resničnih življenj, so igralci v ustvarjalnem procesu do njih pristopali na posebno spoštljiv način, sta dejala Žiga Udir in Anuša Kodelja, ki poleg Ane Facchini, Arne Hadžialjević, Patrizie Jurinčič Finžgar, Ivane Percan Kodarin, Helene Peršuh, Matije Rupla in Marjute Slamič tvorita igralsko zasedbo.
»Spektakularnost predstave 1973 oziroma celotne Dodekalogije je predvsem v bogatosti mreže zgodb, v kateri pomembne zgodovinske osebnosti igrajo le epizodne vloge, medtem ko je predstava sama poskus napisati 'enciklopedijo' o ljudeh, ki jih ni v nobeni enciklopediji,« je enega od namenov ustvarjalnega procesa opisal scenograf Branko Hojnik.
Primož Božič
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!