PODZEMLJE TOLMINSKEGA MIGOVCA RAZISKUJEJO ŽE POL STOLETJA

V sredo je v galeriji Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin potekal že četrti zimski planinski večer Planinskega društva Tolmin, ki je bil tokrat posvečen jamarjem. Načelnica jamarske sekcije tolminskega planinskega društva Jana Čarga in eden od tolminskih jamarjev z najdaljšim stažem Dejan Ristić sta se s predstavitvijo sprehodila skozi 50-letno zgodovino raziskovanj votlega podzemlja Tolminskega Migovca, pri katerih se jim že tri desetletja pridružujejo tudi jamarji študentskega jamarskega kluba iz Londona. 

Tolminski Migovec ali tako imenovana votla gora že pol stoletja ostaja v vrhu zanimanja tolminskih jamarjev. Z njenim raziskovanjem so začeli že kmalu po ustanovitvi jamarske sekcije v zgodnjih sedemdesetih letih in bili v tistem obdobju eni redkih, ki so raziskovali globine visokogorja.

Iz leta v leto so odkrivali nove in globlje jame ter dosegali mejnike v globino in dolžino. Sprva so bila njihova prizadevanja usmerjena predvsem v globino, želeli so si doseči za jamarje magično mejo -1000 metrov, a se jim je to z doseganjem sifonov tik pred to mejo večkrat izmaknilo. Zato so se nekje po letu 2000 odločili ubrati drugo taktiko in začeli raziskovati druge vhode v jamo ter odkrivati povezave med njimi, s čimer so leta 2012 uspeli 'premagati' do tedaj najdaljšo Postojnsko jamo in vse odkrite jame povezati v tako imenovani jamski sistem Migovec, takrat s skupno dolžino 25.5 kilometrov, danes pa se vsako leto bolj približajo 50 kilometrom. Dejan Ristić, eden od tolminskih jamarjev z najdaljšim stažem:

Izjava Risić 1

Ristić, ki globine raziskuje že skorajda štiri desetletja, na skoraj polstoletno zgodovino raziskovanja Migovca sicer gleda takole:

Izjava Ristić 2

Že v devetdesetih letih so tolminski jamarji vzpostavili prve kontakte z angleškimi jamarji iz študentskega jamarskega kluba iz Londona, ki torej pri sistematičnem raziskovanju Tolminskega Migovca sodelujejo že tri desetletja. Na lanski jubilejni odpravi so tolminski in angleški jamarji uspeli jamski sistem Tolminskega Migovca podaljšati še za dober kilometer, tako da ob petdesetletnem jubileju meri že 46,4 km v dolžino in je še vedno najdaljši v Sloveniji. V zadnjem času so jamarji začeli raziskovati tudi nekaj jam izven ožjega območja Tolminskega Migovca. Eno večjih delovišč se trenutno nahaja pod Vrhom Planje, druga t. i. Naključna jama pa je bila najdena med planinama Kal in Razor in bi lahko predstavljala tudi najnižji vhod v sistem Migovec, če bodo uspeli najti povezavo. Prav ta možnost po vedno novih odkritjih jih neprestano vleče naprej, dodaja Ristić.

Izjava Ristić 3

V 50-letni zgodovini raziskovanja Tolminskega Migovca sta se sicer zgodili le dve večji nesreči, pri katerih je bilo potrebno reševanje. Leta 2016 se je v jami poškodoval angleški jamar, leta 2022 pa naš sogovornik Dejan Ristić, ki pa pove, da tudi nesreča ni uspela pogasiti njegove želje po raziskovanju.

Izjava Ristić 4

Po reševanju leta 2016 je bila posneta epizoda dokumentarne serije na programu National Georaphic, v posebnem dokumentarnem filmu je bilo predstavljeno tudi reševanje iz jame Primadona leta 2022. Izdani sta bili že dve publikaciji z naslovom The Hollow Mountain, v okviru odprav pa je bilo opravljenih tudi več znanstvenih raziskav. 

Vse našteto dokazuje veliko delo tolminskih jamarjev, njihovo vztrajnost, odrekanja, sodelovanje pa tudi kanček sreče, ki jim vedno pride prav. In kakor sami povedo, je na koncu ključno tudi prijateljstvo, ki je pri doseganju skupnih ciljev tudi najboljša učilnica za nove generacije jamarjev. Kot še zaključuje Ristić, je večdesetletno raziskovanje iz leta v leto lajšala tudi vedno boljša oprema, ampak prav brez uspešnega dela predhodnikov pri tem ne bi bilo tako uspešni.

Izjava Ristić 5

Jamarstvu bo posvečena tudi sobotna dopoldanska oddaja Zgodbe obrazov, v kateri bo naša gostja načelnica jamarske sekcije PD Tolmin Jana Čarga.

Simona Skočir

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.