ZGODBE OBRAZOV: FILMARKA NADJA VELUŠČEK

Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je letos nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije namenilo Nadji Velušček. Avtorica, ki je otroštvo preživela v Plavah, danes pa živi v Šmihelu na Goriškem, se je v svojem opusu ukvarjala predvsem s filmsko dokumentacijo zgodovinskih tem tega prostora.

V soavtorstvu s hčerko Anjo Medved je režirala in posnela dvanajst dokumentarnih filmov, v katerih sta ohranili dragocene spomine lokalnega prebivalstva na usodne zgodovinske dogodke na Goriškem.

Naslovi, ki posebej izstopajo, so Trenutek reke o življenju ob Soči, Moja meja o vzpostavitvi meje med Jugoslavijo in Italijo leta 1947, Mesto na travniku o začetku gradnje Nove Gorice in Sešivalnica spomina o obmejnem prostoru Benečije, Nadiških dolin in Zgornjega Posočja.

"Njen pogled je pronicljiv pogled ustvarjalke, ki pripoveduje svet iz periferije. To je pogled, ki je zaradi vztrajanja pri svoji specifični poziciji in identiteti na samozavesten način osvobojen gravitacijske teže filmskih in zgodovinskih centrov," so zapisali v utemeljitvi.

Mnogo filmov Nadje Velušček je nastajalo mimo ali pa na robu institucionalne podpore, so še poudarili. "To, kar je omogočilo njihovo nastajanje, je bila avtoričina vztrajna ljubezen do filmskega medija, ki jo je gojila od začetkov Kinoateljeja v Gorici; in njena vztrajna ljubezen do krajev in prebivalcev regije z obeh strani vedno na novo začrtane meje."

Nagrado so ji podelili 19. februarja v Slovenski kinoteki, ko so razglasili tudi pet prejemnikov nagrade Štigličev pogled za režijo avdiovizualnih del v zadnjem letu.

Od tej priložnosti smo Nadjo v oddaji Zgodbe obrazov pred mikrofon povabili tudi mi. 

POGOVOR: Nadja Velušček

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.