Kristina Ipavec
Voditeljica programa
Namakalni sistem, ki se napaja z vodo iz zadrževalnika Vogršček in je od začetka 2024 v lasti in upravljanju petih občin v Vipavski dolini, je po skoraj štirih desetletjih delovanja v slabem stanju. Treba ga bo obnoviti, občine naj bi zato pridobile tudi državno podporo. Letos bo ob tem višji prispevek uporabnikov za delovanje sistema.
V analizi namakalnega sistema, ki ga je za kmetijsko ministrstvo konec leta 2018 pripravila družba Dr. Duhovnik nekdanjega dekana ljubljanske fakultete za strojništvo Jožeta Duhovnika, je zapisana opazka, da se sistema v preteklosti ni redno vzdrževalo oziroma da je bilo vanj vloženih premalo sredstev za sanacijo vsaj osnovnih elementov, potrebnih za njegovo delovanje.
"Brez rednega vzdrževanja nobena naprava ne more biti postavljena v prostor in zanesljivo delovati. Sčasoma se pojavi še več okvar, ki bodo pomenile bistveno večje dodatne stroške. Treba bi bilo izvesti predvsem sanacijo elektro- in strojno-tehnološke opreme," so zapisali takrat.
Zdaj bodo za obnovo morale poskrbeti Mestna občina Nova Gorica ter občine Renče - Vogrsko, Miren - Kostanjevica, Šempeter - Vrtojba in Ajdovščina, ki so so z ministrstvom za kmetijstvo pred časom podpisale pogodbo o prenosu lastninske pravice ter upravljanja in vzdrževanja tega do tedaj državnega namakalnega sistema.
Da je namakalni sistem dotrajan, je za STA povedal tudi Milan Turk, župan Občine Šempeter - Vrtojba, ki je prevzela vlogo koordinatorke projekta. "Sistem tudi pušča, vendar se te težave in puščanja redno odpravljajo, tako da sistem normalno obratuje," je dejal.
Za obnovo bo po Turkovih besedah potrebnih več deset milijonov evrov, ki da jih občine ne bodo mogle zagotoviti same. Zato jim je bila ob podpisu pogodbe o prenosu lastništva z države nanje že obljubljena finančna pomoč države, prav tako naj bi državna sredstva prejele za gradnjo namakalnega sistema v zgornjem delu Vipavske doline.
"Namakalni sistem se pripravlja na začetek sezone, sredi marca ga bodo začeli polniti. Vode v zadrževalniku Vogršček je dovolj," je še povedal Turk.
Vendar bodo morali letos uporabniki sistema seči nekoliko globlje v žep. Pokriti je namreč treba stroške, ki nastajajo z upravljanjem sistema, in jih trenutne cene za hektar namakanega zemljišča ne pokrijejo. "Cena se mora dvigniti, saj se stroški niti približno ne pokrijejo s prispevki uporabnikov," je odločitev pojasnil Turk.
Lani so občine od Finančne uprave RS prejele okoli 55.000 evrov pobranega prispevka. Letni plan za letos pa predvideva okoli 144.000 evrov stroškov.
"Že dolgo vemo, da 80 evrov na hektar namakanega zemljišča že dolgo niti približno ne pokriva stroškov obratovanja, ampak te stroške izvajalcu gospodarske javne službe upravljanja s sistemom zdaj krijejo občine, seveda razliko do prihodkov, ki se zberejo od uporabnikov, " je pojasnil Turk. Višina prispevka se bo zato letos dvignila na 120 evrov na hektar.
Višino prispevka uporabnikov predlaga upravljalec, določi pa jo kmetijski minister. "Dejstvo je, da se višina prispevka ni dvignila že precej let, saj se namakalni sistem nekaj let skorajda ni mogel uporabljati zaradi prenove pregrade zadrževalnika," je zaključil Turk.
STA
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!