HVALNICA IDRIJSKI KNJIGI, HVALNICA KULTURI IN HVALNICA IDRIJI SAMI!

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika se je v Filmskem gledališču Idrija odvijala osrednja občinska prireditev v počastitev Prešernovega dne, ki so jo snovalci poimenovali Hvalnica Idrijski knjigi. Vsebinski navdih za večer kulture so črpali iz knjižnega dela Idrijska knjiga. Komentar k prireditvi je za Primorski val napisala Tjaša Petkovšek. Tako je strnila svoja razmišljanja:

Prešernov praznik, slovenski kulturni dan, je med prazniki posebnost, kot je med domoznanskimi knjigami posebnost Idrijska knjiga – zbir 'žanrsko, vsebinsko in slogovno raznovrstnih besedil, ki zrcalijo ali zasledujejo duha mesta', kot je v spremni besedi zapisala urednica knjige Milanka Trušnovec. Navedene besede so hkrati tudi tiste, s katerimi so v petek, 7. februarja, na predvečer Pesnikovega dne, svoj bogat in resnično premišljen poklon (idrijski) kulturni začeli člani Dramatičnega društva Idrija. 

Oder v dvorani Filmskega gledališča je bil gotovo preskromno prizorišče za lep dogodek, katerega scenarij je mojstrsko zasnovala Romana Kokošar. Neugodne prostorske razmere je več kot uspešno rešila ter pred povsem polno dvorano kulture željnih obiskovalcev postavila ne le prireditev, temveč pravo predstavo, ki jo je spretno stkala s sodelovanjem Idrijčank in Idrijčanov, ki so na različne načine dejavni na področju kulture v domačem mestu.

Formalni del dogodka sta sooblikovala župan Občine Idrija Tomaž Vencelj ter slavnostni govornik, scenarist in režiser, Dušan Moravec. Oba sta v svoje misli vzela kulturo v domačem kraju, zlasti Moravec pa je odkrito in brez dlake na jeziku izrazil svoja opažanja o bogatem kulturnem ustvarjanju Idrijčanov in njihovi (pre)majhni ambicioznosti, da bi svoje stvaritve pokazali tudi zunaj domače kotline. Njegove besede so imele spodbuden ton, ki pa je postal nekoliko ostrejši, ko je spregovoril o mačehovskem odnosu do kulturnega delovanja in udejstvovanja s strani tistih, ki imajo v rokah škarje in platno (torej finančno moč), da krojijo življenje našega mesta. Zbrani v eni od dveh dvoran v mestu, od katerih pa nobena ne omogoča zares postavitve sodobnega kulturnega dogodka, smo natančno vedeli, o čem govori Dušan Moravec, član idrijske zasedbe Kuzle, ki je s svojim delom segel čez idrijske hribe in je kot umetnik znan v širšem slovenskem prostoru.

Scenaristka Romana Kokošar je iz Idrijske knjige izbrala besedila in odlomke, s katerimi je lepo zarisala razvoj našega mesta – prav vsa pomembna zgodovinska obdobja so dobila svoj košček časa v uro in pol trajajočem programu. Besedila, ki so orisala preteklost tega starega rudarskega mesta, so občuteno prebrali Ivanka Gantar, Sonika Kovačevič, Laura Podgornik, Tomaž Bizjak, Rok Šinkovec in David Velikanje, vsi člani Dramatičnega društva Idrija. S svojimi mlajšimi, a zato nič manj prepričljivimi glasovi so se jim pridružili osnovnošolci Tita Ličen, Vita Vidmar in Gal Dežela ter gimnazijci Nika Kastrin, Jana Močnik, Naj Švab Žigon in Vid Marinšek. Vsi interpreti so se izkazali in pred zbrane poslušalce risali podobe iz daljne in bližnje zgodovine Idrije, kot bi bile žive.

Besede vedno pobožajo bolj, če so pospremljene z glasbo. Pevke, združene v Ženskem pevskem zboru Tice, z zborovodkinjo Natašo Contaldo so sledile ideji režiserke in v svoj repertoar vključile skladbe, ki so povezane z Idrijo. Tako smo lahko prisluhnili uglasbeni poeziji vojskarskega pesnika Črtomirja Šinkovca ter skladbam izpod glasbenega peresa Idrijčana Alda Kumarja. Tice pa niso bile edine, ki so s svojim žgolenjem bogatile večer. Kot ubrana celota so se izkazale tudi osnovnošolske pevke. Zborovodkinja Marina Bizjak je združila dva mladinska zbora, in sicer Mladinski pevski zbor Mladi upi z Osnovne šole Idrija in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Spodnja Idrija. Čeprav so redke priložnosti, ko mlade pevke nastopijo skupaj, tega na njihovem petkovem nastopu ni bilo slišati. Zapele so ubrano, prepričljivo in samozavestno.

Komorna zasedba Glasbene šole Idrija je odrsko dogajanje nežno povezovala s skladbami Alda Kumarja. Zvoki godal in pihal so v vsej svoji prefinjenosti polnili prostor in duše zbranih. Piko na i pa je instrumentalnemu delu predstave dodal Rok Šinkovec s svojo harmoniko.

Scenaristka Romana Kokošar prepleta besede in glasbe ni motila s podatki in odvečnim veznim besedilom. Sanja Rejc je namreč poskrbela za grafično podobo Hvalnice Idrijski knjigi in oblikovala projekcijo, ki je ne samo služila zapisu vseh potrebnih podatkov o nastopajočih, ampak je tudi lepo zaokrožila sceno.

V celotnem kulturnem večeru, ki so ga snovalci dogodka posvetili Idriji in idrijskim umetnikom, so se vsi omenjeni nastopajoči med sabo povezovali in dopolnjevali ter tako ustvarjali zares prepričljiv trenutek v večnosti, ki je vsem sodelujočim lahko v ponos in navdih za prihodnje priložnosti, obiskovalcem pa v prijeten opomnik, kako lepe stvari se godijo v našem malem mestu.

Večer je bil hvalnica Idrijski knjigi, hvalnica kulturi in hvalnica Idriji sami. Vse troje si hvalnico tudi zasluži, v svojem zapisu zaključuje Tjaša Petkovšek.

Avtor fotografij Nejc Menard

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.