Maja Petrovčič Rupnik
Voditeljica programa
Pozeba med 18. in 20. marcem je po prvih podatkih povzročila veliko škode na zgodnje cvetočem sadju, predvsem breskvah, marelicah, nektarinah, kakiju in zgodnjih sortah hrušk, ob tem pa tudi na plodovkah v vrtnarstvu, so sporočili s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica. Natančen obseg škode bo znan v štirinajstih dneh.
Kakor je povedal Vasja Juretič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica lahko govorimo o škodi na skoraj vseh predelih Severne Primorske – slovenski Istri, Krasu, Vipavski dolini in Goriških brdih:
Poleg tega je mraz prizadel že posajene vrtnine v rastlinjakih v Slovenski Istri, kumarah, paradižniku, bučkah in paprikah, temu je treba dodati še možnost škode na vinski trti in gojenih špargljih, ki so bili tik pred odganjanjem oziroma tik pod površjem tal, je dejal Juretič.
Davor Mrzlič, vodja Sadjarskega centra Bilje, je dejal, da so pozebe jasen rezultat klimatskih sprememb, če jih primerjamo s tistimi izpred trideset let, mirovanje rastlin se zaključi hitreje kot nekdaj:
V Biljah so drevesa pred mrazom ščitili z oroševanjem, ki je edini zanesljiv način varovanja proti pozebi, je dejal Juretič. Pri tem jim gre na roko dober vodostaj zajetja Vogršček, poraba vode je namreč kar 40 kubičnih metrov na hektar na uro oroševanja, pri čemer so v eni od noči oroševali od polnoči do 8.30 zjutraj, je povedal Mrzlič.
Na najbolj izpostavljenih delih že sedaj lahko govorimo o 100-odstotni škodi, je dejal Juretič, za natančno oceno pa je treba počakati na prihodnji teden:
Primož Božič
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!