POBUDA ZA POKOP ŽRTEV IZ TRNOVSKIH BREZEN IN CELJENJE "ZGODOVINSKIH RAN" MED SLOVENIJO IN ITALIJO

Civilna pobuda TBH jutri v Veliki sejni dvorani občine v Novi Gorici pripravlja simpozij slovenskih in italijanskih zgodovinarjev na temo odnosov med narodoma v času fašizma in druge svetovne vojne. Člani pobude so si sicer za cilj zadali tudi pokop izvensodno pobitih na Goriškem.

Civilno pobudo TBH sestavlja med 15 in 20 goriških intelektualcev, sta dejala Anton Harej in Bogdan Vidmar, podpisana pod pobudo za pokop žrtev iz brezen na Trnovski planoti.

V njih naj bi v mesecu dni po koncu 2. svetovne vojne končalo med 800 in 900 ljudi, je dejal Harej, kar je več kot v slovitih tržaških fojbah, je poudaril.

Čas evropske prestolnice kulture je po mnenju članov pobude tudi čas, da se naslovi neprijetne teme iz skupne zgodovine obeh narodov, je dejal Harej:

IZJAVA: Anton Harej 1 (0:20)

Kakor je dejal, želijo s simpozijem prekiniti tradicijo, po kateri slovenski zgodovinarji govorijo predvsem o fašizmu, italijanski pa o komunizmu.

Na simpoziju bodo tako italijanski zgodovinarji odpirali teme iz obdobja fašizma na Goriškem, slovenski zgodovinarji pa o vojnih grobovih in grobiščih, zločinih iz časa 2. sv. vojne in pravici do spomina in pokopa.

Ta dejanja naj bi prispevala k trajnemu miru med narodoma, je dejal Harej, po njihovo pa gre za nadaljevanje procesa, ki sta ga pričela Sergio Mattarella in Borut Pahor, naklonjena pa mu je tudi sedanja slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Pobudo so tako že poslali

IZJAVA: Anton Harej 2 (0:14)

Novogoriški župan Samo Turel je sicer neuradno že dejal, da po njegovo tovrstne pobude ne sodijo v čas EPK, ki po njegovo kaže ravno v nasprotno smer, to je, da si ljudje zgodovine ne želijo več pogrevati.

Po mnenju obeh podpisnikov pod pobudo, Antona Hareja in Bogdana Vidmarja, ki k pobudi po lastnih besedah pristopata predvsem kot človeka in ne kot nosilca javnih položajev, je njihov osrednji cilj, da se letos sprejme sklep o pokopu, čeprav utegne ta trajati več let. Bogdan Vidmar:

IZJAVA: Bogdan Vidmar 1 (1:00)

Evidenca, ki jo je pripravila Služba za vojna grobišča, sicer omenja na tem območju štiri grobišča: dve pri Grgarju, eno pri Voglarjih in eno pri Trnovem, nadalje pa še eno pri Čepovanu, eno pri Lokvah ter štiri pri Gorenji Trebuši, kamor naj bi prav tako odpeljali ljudi iz Goriškega, je dejal Vidmar.

Stališče Slovenske škofovske konference je sicer glede tega vprašanja jasno, je dejal Vidmar, za mrtve doslej ni bil opravljen krščanski pogreb in tako veljajo za nepokopane.

Prizadevanja Civilne pobude TBH imajo partnerja tudi na italijanski strani, agencijo Eventi, ki je pred časom že pripravila konferenco na temo vloge Cerkve po 2. svetovni vojni, v načrtu pa imajo tudi tretji del konference, s katero bi raziskali odnos Cerkve do fašizma

IZJAVA: Bogdan Vidmar 2 (1:18)

Anton Harej je kot predstavnik Civilne pobude TBH dejal tudi, da interpretacijsko središče za zgodovino obmejnega prostora EPIC, ki je glavni zgodovinarski projekt EPK-ja, navedene teme ne obravnava, s čimer se v Zavodu GO! 2025 ne strinjajo.

Kaja Širok, strokovna vodja projekta, je v pisnem odgovoru zatrdila, »tudi ta tematika bo v EPIC-u nazorno prezentirana, kot smo tudi že povedali na javni predstavitvi projekta.«

EPIC je sicer »razstava [ki] osvetljuje ključne zgodovinske trenutke Goriške ter razkriva mnogotere interpretacije njene preteklosti – tako boleče rane kolektivnega spomina kot dogodke, ki so Goriško povezovali v skupne zgodbe. 

Posebna pozornost bo namenjena zgodbam iz obdobja prve svetovne vojne, vzponu fašizma, dogajanju med drugo svetovno vojno ter povojnemu dogajanju, političnim in družbenim spremembam, ki so močno zaznamovale to območje. Skozi arhivske vire, osebne pripovedi in interaktivne vsebine bodo obiskovalci spoznali, kako je meja vplivala na življenje prebivalcev ter oblikovala različne kolektivne spomine.

Razstava ne ponuja enoznačnih odgovorov, temveč spodbuja k razmisleku o večplastnosti zgodovine in pomenu dialoga v sodobnem svetu. Ne ponuja številk, temveč osebne zgodbe, katerih namen je spoznavanje bolečine drugega in medsebojno spoštovanje,« so še zapisali v Zavodu GO! 2025.




Primož Božič

Naslovna fotografija: Anton Harej in Bogdan Vidmar

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.