Kristina Ipavec
Voditeljica programa
Po poročanju Primorskega dnevnika je včeraj v videmski bolnišnici v 84. letu preminil Božo Zuanella, eden poslednjih beneških "čedermacev", duhovnikov, ki so v Beneški Sloveniji maševali v slovenskem jeziku. Bil je zadnji slovenski duhovnik, ki je živel in deloval v Nadiških dolinah.
Rodil se je na božič 1941 v Bijačah nedaleč od Landarske jame, novo mašo je imel 29. junija 1965 v Matajurju, kjer bo tudi pokopan. Po šestletnem kaplanovanju se je vrnil v domače kraje, kjer je nazadnje skrbel za štiri fare in kar 10 cerkva.
Bil je tudi zbiralec narodnega blaga, publicist in planinec, sodeloval je z različnimi slovenskimi društvi, zadnja leta pa je bil zaslužen za oživitev prvih svetih obhajil v slovenskem jeziku, so zapisali pri Družini.
Veliko energije je usmeril v raziskovalno delo, raziskoval in pisal je o imenoslovju ljudi in krajev v Benečiji, poleg tamkajšnje zgodovine.
Zaslovel je s knjigo, ki je izvorno izhajala kot italijanski podlistek časopisa Dom, Mračna leta Benečije: Dejavnost tajnih organizacij v vzhodni Furlaniji, zaradi katere se je z Marinom Qualizzo znašel v več let trajajočem sodnem postopku.
V njej je opisal tudi delovanje tajne organizacije Gladio in nacionalistično italijansko politiko v Nadiških dolinah. O tem in podobnem pa je za časopis Dnevnik leta 2020 dejal naslednje:
»Štirje iz Benečije smo bili leta 1965 posvečeni za duhovnike, trije smo se morali zagovarjati pred sodiščem zaradi uporabe in učenja slovenščine ali svojega zavednega delovanja. Ko sem objavljal v časopisu Dom zgodovino Beneških Slovencev, so šli hudi nacionalisti celo do škofa, naj me ukinejo, pa je škof rekel, da Dom ni škofovski list.«
»Ljubezen do jezika sta mi dala starša, ki sta me učila slovenskega narečja in to v hudih časih, ko je bila gonja proti slovenskemu jeziku,« je leta 2022 v pogovoru za Ognjišče povedal in poudaril, da je imel veliko srečo.
»Ko smo prišli pod Italijo, se je začela gonja proti slovenskemu jeziku, proti duhovnikom in tistim ljudem, ki so se borili za naše pravice,« se je še spominjal in pojasnil, da je prišla meja, za to mejo pa je bila komunistična Jugoslavija. Komunizem so povezali s slovensko kulturo in s slovenskim jezikom. Tisti, ki se je boril za slovenščino, je avtomatično postal komunist. »Med temi komunisti so bili tudi duhovniki.«
Leta 2021 je skupaj z dirigentom Patrickom Quaggiatom prejel priznanje, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujeta krovni organizaciji Slovencev v Italiji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.
Primož Božič
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!