OB OBLETNICI TUDI ZASTAVA, HAIKU IN POHODI

Ob letošnji 30-letnici ene najpomembnejših arheoloških najdb na slovenskih tleh – neandertalčeve piščali, najstarejšega glasbila na svetu, ki je bila v okviru večletnih arheoloških raziskav poleti leta 1995 najdena v arheološkem najdišču Divje babe, v strmini nad Reko in pod Šebreljsko planoto, so se na Cerkljanskem in širše že začeli odvijati različni dogodki v počastitev obletnice. Eden takih se je zgodil tudi pred OŠ Cerkno, danes pa poteka botanični pohod na območju do arheološkega najdišča.

Letošnje obeleževanje 30-letnice najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe poteka tudi v duhu medgeneracijskega sodelovanja, v katerega so vključeni tudi najmlajši. V četrtek dopoldne sta OŠ Cerkno in Zavod za turizem Cerkno pred tamkajšnjo osnovno šolo skupaj z učenci simbolično dvignila zastavo ob jubileju ene najpomembnejših arheoloških najdb na slovenskih tleh. Šola in Zavod pri tej obletnici tesno sodelujeta, saj je eden izmed ciljev praznovanja tudi prenos znanja o tej izjemni najdbi na mlajše generacije. Otroci bodo skozi ustvarjalne, izobraževalne in doživljajske aktivnosti spoznavali pomen neandertalske piščali ter vlogo svojega kraja v svetovnem arheološkem prostoru.

Del praznovanja 30-letnice najdbe piščali bo tudi letošnje merdnarodno tekmovanje v pisanju haiku poezije, za katerega je cerkljanska šola vseslovenska koordinatorka. Skupna tema tekmovanja Sounds- Zvoki, je naključna, a nadvse primerna ob letošnji obletnici.

Sicer pa se danes v okviru dogodkov ob 30-letnici odvija tudi tematski pohod Botanični svet v Aheološkem parku Divje babe, ki ga vodita dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak izBotaničnegavrtaUniverze v Ljubljani. Pohod poteka po krožni poti z izhodiščem na Reki. Udeleženci se bodo po mulatjeri povzpeli do cerkve sv. Ivana, si ogledali arheološko najdišče, nato pa se mimo jame Divje babe vrnili do izhodišča. Svet na Idrijco proti Šebreljam je zelo razgiban, strm tu in tam tudi prepaden, kar daje izredne razmere za rastlinstvo, od submediteranskih elementov malega jesena in črnega gabra na sončnih mestih do dišečih rastlin, kot sta gorski šatraj ali rdeča relika, na vrhu območja. Vmes, ko se vzpenjamo skozi Sevnco so tudi pobočna močvirja z alpsko mastnico, našo mesojedo rastlino. Na cvetočih skalah pa pridemo tudi do naše najlepše rastline - kranjskega jegliča, Ta je letos že odcvetel, njegove bleščeče zelene rozete pa ostajajo.

Metka Rupnik
Foto: Zavod za turizem Cerkno

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.