V mesecu juniju je potekal sestanek kmetov ajdovske občine s predstavniki občine Ajdovščina. Namen srečanja je bila razprava o aktualnih izzivih v kmetijstvu na območju občine.
Na sestanku so kmetje izrazili nezadovoljstvo, ker jih Občina Ajdovščina ni vključila v proces postavljanja mejic, čeprav so, kot pravijo, ves čas opozarjali na težave na terenu – tako zdajšnje kot tudi tiste, ki bi lahko nastale v prihodnosti; kaj jih je še posebej zmotilo, pojasnjuje Metod Štrancar iz sveta Območne enote KGZS Nova Gorica.
Zasaditvi mejic sicer ne nasprotuje nihče od deležnikov, a kmetje opozarjajo na nesmiselno postavitev nekaterih, ki so bile posajene vzdolžno – v smeri, kot piha veter – zaradi česar ne služijo zaščiti površin, temveč ustvarjajo dodatne, neuporabne površine. Kmetje se strinjajo z mejicami, ki so bile načrtovane pred leti, saj menijo, da so smiselno postavljene, ter podpirajo projekt, vendar ne na način, ki posega na njihova zemljišča. Kakšen je odgovor ajdovske občine pa Janez Furlan, vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve na ajdovski občini.
Pasovi, na katere so se kmetje razširili, so od nekdaj služili kot mejice. Gre za območja, ki so bila namenjena zasaditvi mejic, te pa se štejejo kot javno dobro. V okviru komasacije in melioracije so ti pasovi popolnoma namenjeni prav tem mejicam in so bili zato izločeni iz zasebne rabe. Kmetje so izpostavili, da bi morali mejice odmakniti vsaj 1 meter od njihovih zemljišč, kako blizu pa so te mejice zasajene Janez Furlan z ajdovske občine?
Kmete ajdovske občine pa moti tudi ograja oziroma žice, ki jo občina postavlja okrog mejic. Janez Furlan;
Ograditev mejic je bila načrtovana v elaboratu sklopa zasaditve z namenom njihove označitve in zaščite. Takšen način ograjevanja je bil poskusno preizkušen v okviru poskusne zasaditve, kjer se je izkazal kot neproblematičen. Občina k temu izzivu pristopa konstruktivno in verjame, da bo našla ustrezno rešitev.
S projektom zasaditve mejic se strinjajo tudi lovci, saj mejice predstavljajo zatočišče za malo divjad, medtem ko jih pristop in način ograjevanja protiveternih zasaditev motita, je pojasnil predsednik LD Hubelj, Boris Sušl.
Na sestanku so se kmetje spraševali tudi, kdo bo vzdrževal te mejice, saj menijo, da bi bilo najprej potrebno urediti stare mejice izpred nekaj let, preden se zasadijo nove. Na vprašanje glede vzdrževanja je občina odgovorila, da bodo poskrbeli za to, vendar trenutno še ni določeno, kdo bo vzdrževanje izvajal, je pojasnil Janez Furlan.
Na Ajdovskem je bilo zasajenih približno 14 kilometrov mejic, občina pa jih tudi po sestanku s kmeti ne namerava zmanjšati ali krčiti, saj so kmetje na sestanku izrazili podporo ukrepu zasaditve mejic kot načinu zaščite kmetijske prsti. Občina si prizadeva reševati težave, ki kmete motijo, in če se kje pojavi problem z dostopom, bo ta individualno pregledan ter ustrezno prilagojen, pri čemer zagotavljajo, da se lahko vsak kmet ali uporabnik kmetijskih zemljišč obrne na občino, kjer bodo skupaj poiskali primerno rešitev.
Ana Štokelj
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!