ŠTUDENTI ARHEOLOGIJE, ETNOLOGIJE IN GEOGRAFIJE NA KAMBREŠKEM NABIRALI IZKUŠNJE S PRAKTIČNIM DELOM

V Kanalu ob Soči so minuli petek predstavili rezultate projekta Dediščina na meji, v okviru katerega je osem študentov na podlagi snovne in nesnovne dediščine raziskovalo zgodovino kraja Kambreško in inventariziralo muzejsko zbirko v Lukčevi hiši, etnološkem spomeniku iz 19. stoletja. Rezultate bodo objavili tudi v tiskanem katalogu. 

Projekt Dediščina na meji sta skupaj prijavila Oddelek za arheologijo in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani, traja pa od marca do konca julija. 

Projekt je del krovnega projekta Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije PUŠ: pridobivanje praktičnih izkušenj študentov v delovnem okolju, katerega cilj je študente vključiti v procese, s katerimi se srečujejo zaposleni z njihovo izobrazbo. 

Prijaviteljica projekta je bila doc. dr. Manca Vinazza z Oddelka za arheologijo FF UL , sovodja je bila tudi doc. dr. Urša Valič z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL. 

Kakor je dejala Vinazza, je območje Kambreškega izbrala, ker tu obstaja snovna dediščina v obliki predmetov in še živi pričevalci o življenju nekoč, obenem pa območje nikdar ni bilo sistematično raziskano. 

Študente so pred začetkom projekta poiskali z razpisom, na katerega so se prijavili z motivacijskim pismom, je dejala Vinazza. Zanimanja je bilo več, kot je bilo prostih mest, udeleženci so namreč v okviru projekta opravili po 150 ur plačanega dela, delno na terenskih obiskih na Kambreškem, delno pa pri branju člankov in interpretaciji rezultatov v kabinetu, ob tem pa dobili ogromno praktičnih izkušenj za delo v njihovi stroki. 

Skrbnica Lukčeve hiše in zbiralka dediščine Jožica Strgar

Središče raziskav je bila Lukčeva hiša na Kambreškem, etnološki spomenik lokalnega pomena, za katero skrbi neutrudna zbiralka snovne in nesnovne dediščine Kanalskega Kolovrata Jožica Strgar. Poleg ohranjenega odprtega ognjišča iz 19. stoletja je v hiši tudi zbirka vojaških ostalin iz 1. svetovne vojne in etnološka zbirka vsakdanjih predmetov ter dokumentov, pisem in fotografij iz 19. in 20. stoletja. 

Študentje so del zbirke očistili in popisali z inventarnimi obrazci ter dokumentarno fotografirali, pri čemer jim je pomagala delovna mentorica iz Tolminskega muzeja Karla Kofol. Kakor je dejala Valič, je posebnost zbirke v Lukčevi hiši zagotovo to, da v njej niso ohranjeni le vsakdanji gospodinjski pripomočki in orodje iz obdobja pred široko uporabo industrijskih izdelkov, temveč tudi njena »živost« in duh časa, viden denimo v vinilnih ploščah skladb iz festivala San Remo, kovčku sorodnikov, ki so se izselili v Melbourne in podobnem. 

Del zbirke v Lukčevi hiši. Foto: Marcel Kump

Pri drugih raziskavah sta študentom s strokovnimi izkušnjami in znanjem svetovala še dva delovna mentorja, Miha Mihelič iz Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Andrej Ferletič iz Goriškega muzeja. 

Študentje so med drugim v okolici Kambreškega na podlagi interpretacij LIDAR posnetkov iskali ostaline 1. svetovne vojne, drugi pa so na podlagi etnoloških intervjujev spoznavali in raziskovali tamkajšnje življenje pred nastopom modernega načina življenja: elektrifikacijo, vsakodnevnim oskrbovanjem v trgovinah in splošno dostopnostjo medicinske oskrbe. 

Osredotočili so se tudi na obdobje po 2. svetovni vojni, ko je po dolini reke Idrije pod Kanalskim Kolovratom potekala strogo zastražena meja med Republiko Italijo in SFRJ. V tem obdobju se je iz tega območja izselilo ogromno število prebivalcev, bodisi v dolino Soče, bodisi so šli prek meje na zahod. 

Študentka geografije je med drugim tudi popisala hišna imena v vasi Kambreško in ledinska imena v okolici. 
Ognjišče v Lukčevi domačiji

Primož Božič

Naslovna fotografija: Lukčeva hiša. Foto: Urša Valič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.