DESET LET ZDRUŽENJA PO PRIMORSKO - SODELOVANJE, POMOČ IN IZMENJAVA ZNANJA, PREDVSEM PA DOBRA "KLAPA"

Primorska živilska podjetja in zadruge, združena pod sloganom Po primorsko, so včeraj na Cerju pripravila že deseto srečanje, na katerem so spregovorili o izzivih panoge in pomembnosti povezovanja. Srečanje je tudi uvod v že tradicionalno predstavitev njihovih izdelkov na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. 

Skupina Po primorsko je na pobudo tedanje direktorice Mlekarne Planika Anke Lipušček Miklavič nastala leta 2015 in od tedaj združuje enajst zadrug in živilskih podjetij, ki delujejo na področju od Idrijsko-Cerkljanske do Slovenske Istre.  

Kot največje dosežke tega obdobja je Lipušček Miklavič navedla to, da so začela podjetja v lastnih maloprodajah ponujati tudi izdelke drugih podjetij iz združenja, nadalje to, da si pomagajo in se po potrebi tudi skupaj prijavljajo na razpise pa tudi to, da pri razvoju produktov uporabljajo sestavine, ki jih proizvaja drugo podjetje v združenju. 

Združenje je neformalno in postavljeno na podlagi enakih vrednot in ciljev, to je vztrajanju na lokalnem izvoru in predelavi surovin najvišje kakovosti, slovenskem lastništvu in zavedanju pomembnosti povezovanja in sodelovanja, obenem pa tudi ohranjanja kulturne krajine. 

Lokalni predelovalci so pomembni tudi zaradi zalog hrane v primeru krize, je opozoril Stojan Hergouth, direktor družbe Kras d.o.o., trgovci imajo povprečno zalog za tri dni prodaje, medtem ko imajo živilska podjetja zalog za tri do šest mesecev. Pogovori, da bi njihove zaloge upoštevali v blagovnih rezervah države, doslej niso bili uspešni, je dejal Hergouth.  

Ob tem je predsednik uprave ajdovskega Mlinotesta Danilo Kobal opozoril, da so se v državi hitro našle milijarde za nakup orožja, medtem ko sredstev za širitev silosov za pšenico ni, za namakalne sisteme pa so na voljo le drobtinice, pri čemer »odpornost države ne zagotavljajo le puške in topovi, temveč predvsem prehranska samooskrbnost,« je dejal Kobal. 

Tolminski župan Alen Červ je ob tem dodal, da mora biti sporočilo srečanja tudi to, da bi morala biti agroživilska podjetja in zadruge del strateških investicij države na področju varnosti in odpornosti. 

Naloga združenja Po primorsko je kupce prepričati, da je nakup lokalnega izdelka pomemben iz več vidikov kot zgolj pridobitve jestvine, je dejal Hergouth, »hrana ni le proizvod – je kultura, identiteta in način življenja,« pa je zbranim med drugim v nagovoru dejala pobudnica združevanja Lipušček Miklavič. 

Že dlje časa si prizadevajo tudi za to, da bi država uzakonila uporabo sestavin in proizvodov lokalnih pri- in predelovalcev pri pripravi hrane za javne ustanove, v Italiji se denimo za vsa tovrstna naročila sklepa pogodbe na ravni občine, je dejala Lipušček Miklavič, in združenje Po primorsko je načelno podporo županov Goriške regije v tem vprašanju že dobilo. 

Glavna skrb vseh podjetij v panogi so seveda predvsem lokalni pridelovalci, Miran Božič, direktor Mlekarne Planika, je kot ponazoritev za opuščanje kmetijstva v Zgornjem Posočju navedel, da je mlekarna pred osamosvojitvijo odkupovala mleko okoli tisoč kmetov, danes pa jih od šestdesetih. 

Podjetja združenja Po primorsko pomenijo 48 odstotkov primorskega in 9 odstotkov slovenskega agroživilstva. V letu 2024 so sicer izkazala trdnost poslovanja, vendar rast ni bila tolikšna kot pri drugih živilskih podjetjih na Primorskem oziroma v Sloveniji, prav tako počasneje raste dodana vrednost. Število zaposlenih je nekoliko padlo in je na ravni iz leta 2022. 

Današnje srečanje na Cerju je uvod v tradicionalno praznovanje, ko podjetja iz skupine Po primorsko v sodelovanju z GZS – Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij na Pogačarjevem trgu v Ljubljani pripravijo vinsko-kulinarično prireditev. Letos bo dogodek potekal 20. septembra med 9. in 13. uro. 

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.