INFORMACIJSKO SREDIŠČE TNP V TRENTI ŽE 30 LET DAJE NOVO ŽIVLJENJE DOLINI

Včeraj so v Trenti slovesno obeležili 30. obletnico odprtja informacijskega središča TNP, prvega in največjega v narodnem parku, ki je ob postavitvi prinesel novo življenje v izpraznjeno dolino. Dom so odprli 22. julija 1995 in danes zaposluje sedem ljudi.  

Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik je v nagovoru med drugim dejal, da je Dom Trenta ponos lokalnega območja in države. Pomemben je bil v preteklosti, pomemben je v sedanjosti in od njega je v veliki meri odvisna tudi prihodnost Trente. 

Za Triglavski narodni park je Dom Trenta nepogrešljivo središče sodobnega upravljanja zavarovanega območja in živo stičišče vseh deležnikov, saj brez njega ni mogoče usklajevati varovanja narave in kulturne krajine. 

Potočnik je med drugim napovedal tudi, da bo v Domu v Trenti mesto mogoče dobila stalna pisarna Mreža zavarovanih območij v Alpah ALPARC.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je kot slavnostna govorka med drugim poudarila, da je center v Trenti prinesel nova delovna mesta, upanje ter postal simbol sožitja človeka in okolja. V času sodobnih izzivov – individualizma, pretiranega kopičenja dobrin in degradacije narave – je potrebno graditi vključujočo skupnost, ki sprejema človeka kot del narave.

»Kot pomembno poslanstvo vašega dela razumem prav prebujanje in spodbujanje ljubezni do narave pri obiskovalcih – saj ljudje skrbimo za tisto, kar imamo radi, pa naj gre za sočloveka ali za naravo,« je med drugim dejala Klakočar Zupančič. 

Nova stavba je dobila številne pomembne funkcije: ambulanto, prve javne sanitarije v dolini, podstrešne apartmaje za goste, prostore za krajevno skupnost in društva ter večnamensko dvorano za sestanke, pevske vaje, kulturne prireditve in srečanja domačinov – zato se je stavbe prijelo ime Dom Trenta. Bila je tudi prva stavba na Primorskem, v celoti prilagojena gibalno oviranim. 

Na lokaciji, kjer danes stoji Dom Trenta, je v času med obema vojnama stal kompleks vojašnic, v eni izmed stavb so domačini po koncu 2. svetovne vojne s pomočjo Goriškega muzeja uredili Trentarsko muzejsko zbirko, ki je bila po besedah Marka Pretnarja, dolgoletnega vodje Doma, ena bolj obiskanih muzejskih zbirk v državi in je Trento naredila za obiska vredno točko.  

Veliko vlogo pri snovanju ideje o informacijskem središču v tej dolini je imela posebna skupina, ki je leta 1985 začela delovati na tedanji veliki občini Tolmin in katere del je bil tudi arhitekt stavbe Fedja Klavora. Kot prvi v državi so se začeli ukvarjati z demografsko ogroženimi območji, med katere je spadala tudi Trenta, in po posvetu s strokovnjaki so odločili, da morajo v dolini narediti projekt, ki bo angažiral domačine in jim ga nato prepustiti v upravljanje. 

V letih pred osamosvojitvijo stanje duha v Trenti ni bilo optimistično, se je spominjal domačin Pretnar, prebivalci so imeli slabe občutke za prihodnost, saj možnosti za zaposlitev ni bilo. Po njegovo »Trenta brez informacijskega središča ne bi bila več, kar je.«

Z odprtjem Doma se je v Trento vrnilo upanje, nastajale so nove družine, več domačinov je v novem centru našlo zaposlitev. Nasledek tega so tudi otroci podružnične šole Soča, ki so nastopili v kulturnem programu, sta spomnila Bizjak in Klavora. 

Za financiranje gradnje centra je, kot je dejal dolgoletni direktor TNP Janez Bizjak, poskrbela takratna direktorica Marija Zupančič Vičar. Z izjemno vztrajnostjo je dosegla politično odločitev, da je bila Slovenija izvzeta iz obveznih vplačil v jugoslovanski sklad za nerazvita območja, sredstva pa so bila preusmerjena v razvoj slovenskih nerazvitih območij, torej tudi Trente.

Po osamosvojitvi Slovenije ni bilo več državnega sklada za nerazvite, zato je bilo treba sredstva poiskati pri sponzorjih in donatorjih, je poudaril Bizjak. Del sredstev je Javni zavod Triglavski narodni park pridobili tudi z izdajo stenskih koledarjev, v veliko pomoč jim je bil tudi nemški naravni park Hochtaunus iz Hessna, s katerim so v obdobju pred osamosvojitvijo podpisali prvi partnerski sporazum med vzhodom in zahodom Evrope. Partnerstvo je prineslo bogato izmenjavo znanj ter podporo pri gradnji Doma Trenta in označevanju najstarejše parkovne poti, Soške poti

V tridesetih letih je Dom obiskalo prek milijon ljudi, je dejal Pretnar, tu so se zgodili tudi vrhunski kulturni dogodki, več let so štirinajstdnevne tabore za mlade glasbenike z vsega sveta tu organizirali dunajski filharmoniki, ki so nato tudi priredili koncert. »Dolina na koncu sveta je z Domom postala središče sveta,« je svoje občutke strnil Janez Bizjak. 

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.