SLOVESNOST OB PRAZNIKU V ZNAMENJU PALEOLITSKE PIŠČALI

Osrednji dogodek ob prazniku občine Cerkno je bila sinočnja slavnostna seja občinskega sveta, ki so jo oblikovali kot obujanje spominov tistih, ki so tako ali drugače povezani z odkritjem neandertalčeve piščali pred 30 leti in njenim “življenjem” dandanes. 

Kratek uvodni film je odstrl razmišljanja cerkljanskih otrok o piščali, zatem pa so prizorišče na odru, ob improviziranem neandertalskem ognjišču, zasedli sogovorniki: Janez Dirjec, ki je kot član takratne arheološke ekipe dejansko odkril piščal, arheolog dr. Matija Turk-iz arheološkega inštituta ZRC centra SAZU, sicer sin vodje izkopavanj v v Divjih babah v tistem obdobju dr. Ivana Turka, Boštjan Laharnar-višji kustos v Narodnem muzeju Slovenije, kjer je razstavljena piščal, dolgoletni vodnik po jami Peter Černilogar in Gregor Novakovič, direktor Zavoda za turizem Cerkno, ki upravlja z Arheološkim parkom Divje babe.V pogovoru s snovalko in voditeljico dogodka Tjašo Jurman so prepletali spominjanja in zanimiva dejstva o Divjih babah, odkritju piščali in njenem pomenu. 

Takole se trenutka odkritja 60.000 let stare neandertalčeve piščali v Divjih babah poleti 1995 spominja danes upokojeni arheolog Janez Dirjec, ki je to izjemno najdbo dejansko odkril.

Izjava Janez Dirjec

Takratne arheološke raziskave so potekale tako, da so najdbe na terenu najprej dokumentirali in jih shranili ter jih začeli preučevati šele ob zaključku letnih izkopavanj. Dr. Mitjo Turka je oče dr. Ivan Turk že kot mladega fanta vozil s seboj na izkopavanja v Divjih babah.

Izjava Matija Turk

Peter Černilogar je obudil spomine na to, kako so otroci Divje babe igraje raziskovali, še preden so vanje vstopili arheologi. 

Informacija o najdbi v Divjih babah se je razširila v mednarodni strokovni javnosti nekoliko hitreje, kot so pričakovali in že takoj dobila svoje nasprotnike, češ, da ne gre za glasbilo, saj naj luknjic ne bi naredil človek, ampak so to sledovi naključnega ugriza zveri. Ivan Turk je zato pomemben del svojega raziskovalnega življenja posvetil razrešitvi te uganke; v publikacijah in seriji člankov je objavljal dokaze, da gre res za glasbilo, ki ga je izdelal neandertalec, staro okoli 60.000 let. Piščal hranijo na razstavi v Narodnem muzeju Slovenije. Višji kustos Boštjan Laharnar.

Izjava Boštjan Laharnar

Paleolitska piščal je poleg vaške situle in kipa emonskega meščana ena treh najbolj skrbno hranjenih artefaktov Narodnega muzeja Slovenije, ki je ob 30-letnici njene najdbe pripravil katalog in razstavo Neandertalčeva piščal. 60.000 let glasbe, ki bo od februarja na ogled tudi v Cerkljanskem muzeju. 

Gregor Novakovič, direktor Zavoda za turizem Cerkno, je na dogodku povzel prizadevanja Zavoda za obiskovalcem privlačnejšo izkušnjo obiska jame tudi z njeno digitalizacijo ter da bi bil arehološki park do konca letošnjega leta vpisan v register kulturne dediščine na nacionalni ravni. 

V sklepnem delu dogodka je zbranim ob prazniku voščil župan Gašper Uršič. 

Dogodek so z glasbo obogatili Alenka Eržen z igranjem na repliko paleolitske piščali ter Uroš Menegatti in Borut Purgar na glinena zvočila Katarine Štucin, s  plesom pa plesalki PK Idrija Nežka Mohorič in Jelena Radoičić.  

Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.