Jerca Poznič
Voditeljica programa
V minulem tednu smo se z mikrofonom potepali po goriškem Krasu in se ustavili pri nekaj domačinih v vasi Vrh v občini Sovodnje ob Soči. Vas šteje okrog 60 hiš in 250 prebivalcev, znana pa je predvsem tistim, ki so seznanjeni s potekom soške fronte v tem delu bojišča.
Osvojitev Debele griže, vrha nad vasjo, je bil namreč eden večjih uspehov italijanske vojske v 1. svetovni vojni in po vojni, leta 1922, so ga, tako kot Sabotin, razglasili za spomeniško območje in na njem leta 1935 postavili muzej.
Leta 2018 so slavnostno odprli posodobljen muzej, obogaten z multimedijskimi vsebinami, s čimer je seveda ostal priljubljena točka obiska za navdušence nad vojaško zgodovino.
Čisto na začetku naše poti smo razjasnili nekaj poimenovalnih zagat, ki utegnejo zmotiti obiskovalca. Pogovarjal se je Primož Božič.

POSNETEK: Vrh - Viljena Devetak
Prosvetno društvo Vrh svetega Mihaela bo prihodnje leto obeleževalo četrt stoletja bogatega, predvsem kulturnega delovanja.
Ustanovili so ga predvsem zaradi organizacije otroške pevske revije Zlata grla, kasneje pa v njegovem okviru organizirali tudi odmevne Gregorčičeve proslave, ki jim je rdečo nit dajalo delo katerega od slovenskih pesnikov in pisateljev.
Velikane slovenske literature so spoznavali tudi na izobraževalnih društvenih izletih, je med drugim povedala Karen Ulian, predsednica društva.
Pomemben del delovanja poleg tega pomeni tudi svetoivanski kres, ki služi tudi kot zaključna prireditev pred poletjem, več pa o delu društva slišimo tudi v spodnjem pogovoru.

POGOVOR: Prosvetno društvo Vrh svetega Mihaela
V začetku smo že omenili Kulturno-športno društvo Danica, ki prek gospodarske zadruge Brajda upravlja tudi ličen športni park z domom, ki služi vaši družabnosti in drugim aktivnostim.
Utrinke iz društvenega delovanja nam je predstavila predsednica Viljena Devetak.

POSNETEK: Kulturno-športno društvo Danica - Viljena Devetak
Na začetku smo omenili, da je Vrh zanesljivo poznan ljubiteljem vojaške zgodovine oziroma tistim, ki na tem delu nekdanje soške fronte obiskujejo njene najbolj znamenite odseke.
Druga skupina ljudi, ki ji je Vrh poznan, pa so ljubitelji dobre kuhinje, tu namreč že več kot pol drugo stoletje deluje Lokanda Devetak, ki v imenu nosi letnico 1870, a je pravzaprav gostinska dejavnost seže še dlje v zgodovino. Danes premore poleg ostalega tudi obsežno vinsko klet z več tisoč večinoma slovenskimi in italijanskimi vini.
Zgodbo družine Devetak in časov, v katerih se je odvijala, danes najbolje spoznamo prek literarizirane družinske biografije Gostilna na robu slovenske zemlje. Njen avtor, Tržačan Enrico Maria Milič, prihaja iz povsem italijanizirane slovenske družine, vendar pa je v raziskovanju svojih prednikov šel tako daleč, da se je med drugim začel učiti slovenščine.
Knjigo je sicer napisal v italijanščini, letos spomladi pa je doživela tudi prevod in natis v slovenščini. Če bi družinsko gostinsko zgodbo strnili v eno zvezo bi lahko dejali, da gre za zgodbo »od šelinke do mišelinke«, gostilna je namreč prehodila več razvojnih faz, od strežbe ljudi, ki so čakali, da jim popravijo čevlje, prek kamnolomskih in ladjedelniških delavcev do, navsezadnje, najvišjih političnih dostojanstvenikov.
Kljub temu pa so tu še vedno dobrodošli vsi, zatrjuje sedanji gospodar Avguštin Devetak, ki nam je predstavil delčke te zgodbe, predvsem pa družinsko modrost in filozofijo.
POGOVOR: Lokanda Devetak 1870 - Avguštin Devetak
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!