S STOJANOM KENDO NA SPREHOD SKOZI STARE PODOBE TOLMINA
Nedelja, 19. april 2026
V Tolminskem muzeju je v četrtek zvečer potekala predstavitev nove knjige z naslovom Tolmin na starih razglednicah: Stare Tminske kartoline. Avtor Stojan Kenda in etnolog Silvester Gaberšček sta zbrane popeljala na sprehod skozi stare podobe Tolmina, ki kažejo na mnoge spremembe kraja skozi zgodovino.
Stojan Kenda je zadnjih približno deset let zbiral stare razglednice Tolmina. Začelo se je iz zanimanja, kako se je spreminjala okolica njegovega doma, ki je preraslo v nekaj več, saj njegova zbirka danes šteje kar okoli 600 različnih razglednic, na katerih so upodobljene vedute mesta, različna poslopja, spomeniki, znamenitosti in dogodki iz preteklosti. Na teh razglednicah je mogoče iz samega načina izdelave in seveda predvsem iz upodobitev spremljati večje ali manjše transformacije kraja.
Vsako poglavje se začne s poezijo, povezano s Tolminom.
Kenda se je odločil 282 razglednic iz svoje zbirke zapakirati v knjigo, ki v dvanajstih sklopih skozi čas od zadnjih let 19. stoletja do konca 2. svetovne vojne prikazuje različne predele Tolmina:
Dve posebni poglavji vključujeta še razglednice Tolminskih korit in Dantejeve jame, iz katerih so razvidni začetki tolminskega turizma, zadnji sklop pa je posvetil razglednicam Slovenskega planinskega društva.
Vpogled v knjigo Stojana Kende.
Tolmin je v času, ujetem na zbranih razglednicah, doživel veliko sprememb, povezanih denimo z državno ureditvijo, družbenimi sistemi in industrializacijo, ki so vplivale na podobo kraja. V tem oziru gre pravzaprav za neke vrste spominski album Tolmina in njegove okolice, je dejal etnolog Silvester Gaberšček:
Knjiga skozi razglednice govori zgodbo o zgodovini in identiteti Tolmina, torej gre v resnici za odkrivanje naših korenin, je zaokrožil Gaberšček.
Lina Troha Roner
Foto: arhiv Stojana Kende
Komentarji
Oddajte svoj komentar
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!