ZARAŠČANJE NA IDRIJSKEM IN CERKLJANSKEM: TRAVNIKI IZGINJAJO, KRAJINA SE SPREMINJA

Ko se peljemo skozi Idrijsko-cerkljansko pokrajino, se pred nami odpira krajina, ki se spreminja počasi, a vztrajno. Tam, kjer so bile nekoč urejene travniške površine, danes vse pogosteje srečujemo grmišča, mlade gozdove in zaraščene robove parcel. Ta prehod ni zgolj estetski, temveč sega globoko v način rabe prostora, v kmetijstvo in v naravno ravnovesje.

Zaraščanje pomeni izgubo odprte kulturne krajine in zmanjševanje možnosti za kmetijsko dejavnost, hkrati pa prinaša tudi spremembe v biotski raznovrstnosti – pogosto v smeri večje naravne pestrosti, a z vidika človekove rabe prostora ne nujno ugodne. Prav zato postaja vprašanje ravnovesja med naravnimi procesi in človekovim upravljanjem prostora vse bolj aktualno. V spodnjih pogovorih bomo to temo odprli z več zornih kotov – od prostorskega načrtovanja in kmetijskih praks, do pašništva, invazivnih rastlin in konkretnih rešitev na terenu.

Zaraščanje ni nenaden pojav, temveč dolgotrajen proces, ki ga pogosto opazimo prepozno. O tem, kako načrtovanje prostora vpliva na podobo krajine, pojasnjuje Nina Lipušček.

Pogovor z krajinsko arhitektko Nino Lipušček

Ko travnik začne izgubljati svojo funkcijo, je ukrepanje ključno. Anka Poženel razlaga, kako prepoznati prve znake zaraščanja in kako pristopiti k obnovi.

Pogovor z Anko Poženel o prvih znakih zaraščanja in ukrepih

Paša je lahko učinkovito orodje proti zaraščanju – če je pravilno načrtovana. Ida Štoka predstavi, kako upravljanje čred vpliva na ohranjanje odprte krajine.

Pogovor z Ido Štoka o upravljanju paše

Paša živine je pozitiven ukrep proti zaraščanju travniških površin, ker preprečuje razrast grmovja in dreves, ohranja odprto krajino ter spodbuja biotsko raznovrstnost (Foto: ICRA)

Invazivne rastline lahko krajino spremenijo hitreje kot zaraščanje. Gregor Koželj opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja in ukrepanja.

Pogovor z Gregorjem Koželjem iz Krajinskega parka Idrija

Veliki pajesen (Ailanthus altissima) se širi ob gozdnih robovih, cestah in rekah ter spada med invazivne tujerodne vrste v EU (Foto: Geopark Idrija)

Na zahtevnih terenih v boj proti zaraščanju vstopa tudi tehnologija. Primož Černilogar predstavi uporabo daljinsko vodenih mulčerjev kot prvi korak obnove.


Pogovor s Primožem Černilogarjem o mulčenju zahtevnih površin

Mlad podjetnik Primož Črnilogar iz Šentviške planote izvaja storitev mulčenje zaraščenih površin (Foto: pm mulch)

Maja Vojska
FOTO: Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.