Gaja Obid
Voditeljica programa
Podjetja Goriške statistične regije so v letu 2025 izkazale 322 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je 51 odstotkov več kot lani. Regija beleži tudi najnižjo registrirano brezposelnost v državi, število prihodov in nočitev je na ravni regije zraslo za okrog 10 odstotkov.
Kakor izhaja iz evidenc AJPES-a je po višini neto čistega dobička Goriška na 6. mestu v Sloveniji, po indeksu rasti pa na 2. mestu, je na novinarski konferenci povedala vodja območne izpostave Nova Gorica Darja Bremec Gadnik. 55 družb je imelo vsaj milijon evrov dobička, tri pa vsaj tolikšno izgubo.
Z več kakor 10 milijonov evrov čistega dobička se lahko pohvali ena družba, dve sta presegli 20 milijonov, ena pa celo 40 milijonov in prihaja iz občine Ajdovščina.
»Družbe so izboljšale kapitalsko ustreznost, zmanjšala se je zadolženost, kar je pokazatelj uspešnega poslovanja,« je povedala Bremec Gadnik.
Kar tretjino čistega dobička regije so ustvarila podjetja v občini Ajdovščina, od kjer prihaja tudi podjetje z najvišjim dobičkom, četrtino v občini Idrija in petino v občini Nova Gorica.
Povišala sta se tudi neto dodana vrednost (15 %) in neto dodana vrednost na zaposlenega (11 %), v primerjavi z lanskih letom celo največ v Sloveniji, skupno pa je še vedno nižja od povprečja države, je dejala Bremec Gadnik.
Povprečna bruto plača v Goriški statistični regiji je znašala 2.414 evrov, kar je 3,5 % manj oz. 70 evrov od državnega povprečja. Nominalno so lani zrasle za 4 % oz. 87 evrov, realna rast pa je bila 1,5 odstotka. Povprečna neto plača znaša 1.532 evrov.
Direktorica severnoprimorske gospodarske zbornice Brigita Habjan Štolfa to dejstvo razlaga s prisotnostjo velikih podjetij, ki kot množični zaposlovalci slabše plačanih delavcev vrednost povprečne plače znižujejo.
TRENUTNA SLIKA UGODNA, VPRAŠLJIVA JE DEMOGRAFIJA
Regija je sicer tradicionalno izvozno naravnana, blagovni presežek je znašal 464 milijonov evrov, pokritost izvoza nad uvozom je 125 %. Habjan Štolfa je dejala, da je trenutna slika gospodarstva ugodna, da pa je zaradi demografske slike in geografskih danosti vprašljiva dolgoročna vzdržnost.
Po starosti je to druga najstarejša slovenska regija, je dejala, in vprašanje je, koliko časa lahko domači delavci pokrivajo potrebo po delovni sili. Po neuradnih podatkih se okrog 5000 ljudi iz te regije dnevno vozi v Ljubljano, kar je trend, ki bi ga radi zaustavili.
Te potrebe so velike predvsem v predelovalnih dejavnostih, zdravstvu, socialnem varstvu, šolstvu, turizmu: »težko se dobi sobarico, skladiščnika, kuharja, čistilko, natakarja,« je dejala Vesna Petric Uran, direktorica območne službe Zavoda za zaposlovanje.
Čeprav je regija izkazala povišanje prihodov turistov (9 %) število nočitev tej rasti ne sledi, je še dejala Brigita Habjan Štolfa. Delež tujih turistov se je lani povišal za 12 odstotkov (87 % vseh), rast prihodov so zabeležile vse občine razen Cerknega (5 % prihodov manj kot v 2024).
Povprečen čas bivanja gostov v regiji je zgolj 2,3 dneva. Po tipu nastanitve močno narašča število nočitev pri zasebnih ponudnikih sob, rast v primerjavi z letom 2024 je skoraj 14 odstotna, polovico te rasti so zabeležili tudi kampi, manj pa je bilo hotelskih nočitev in sicer prav tako za 7 odstotkov.
Regija je lani zabeležila 1,49 milijona nočitev, od tega preko milijona v treh posoških občinah Bovec, Kobarid in Tolmin. Bovec, v katerem je že tako ustvarjenih več kot tretjina nočitev, je lani doživel še 10-odstotno rast prihodov in 12-odstotno rast nočitev, Kobarid je ostal na enaki ravni, Tolmin pa je obiskalo 9 odstotkov ljudi več, ki so ustvarili 6 odstotkov več nočitev.
15-odstotni porast so zabeležili tudi v Novi Gorici, ki je sicer po številu prihodov in nočitev na tretjem mestu v regiji.
Podatki za prvo četrtletje letošnjega leta, torej v mesecih januar, februar in marec, kažejo sicer na 6 odstotkov manj nočitev kot v enakem obdobju lani, ob tem pa 8 odstotkov več obiskov.
Primož Božič
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!