GREGOR NAŠEL PLAKODONTOV ZOB

Da je območje Krajinskega parka Zgornja Idrijca oziroma Geoparka Idrija bogato z izjemnimi geološkimi posebnostmi priča tudi najdba Gregorja Koželja, naravovarstvenega nadzornika v tem krajinskem parku. 

Našel je fosil velikega zoba, ki naj bi, kot kažejo dosedanje raziskave, pripadal morskemu plazilcu plakodontu, ki je tamkaj živel v obdobju triasa, ko je to območje še pokrivalo toplo plitvo morje z obrobja tedanjega oceana Tetide. 

Omenjena najdba je sila redka za obdobje triasa in bo lahko pomembno osvetlila doslej slabo poznan razvoj tega morskega plazilca.  

Gregor Koželj je fosil našel med sprehodom v delu krajinskega parka, kjer so vidne triasne plasti.

Izjava Gregor Koželj o najdbi 

Najdba je bila nenavadna, saj sprva na oko ni bilo mogoče oceniti, ali gre za rastlinski ali živalski fosil.

Izjava Gregor Koželj o fosilu

Irena Debeljak, paleontologinja na Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU, je po fotografijah ocenila, da bi lahko šlo za fosil zoba morskega plazilca plakodonta, ko je marca fosil dobila v roke, pa je njegova na glavo obrnjena lega – z zobno krono v kamnini - nekoliko zamajala prvotno oceno. Kasnejše preiskave vzorca pod elektronskim mikroskopom, EDS analiza in druge preiskave, pa so potrdile, da gre za zob vretenčarja. 

Foto: Po dosedanjih ugotovitvah je fosil zoba, ki ga je našel Koželj, pripadal plakodontu, ki je pred 235 milijoni let živel v plitvem toplem morju, ki je tedaj pokrivalo današnje območje Krajinskega parka Zgornja Idrijca.

Po dosedanjih ugotovitvah je najdba zob triasnega morskega plazilca plakodonta izpred 235 milijonov let. Paleontologinja Irena Debeljak.

Izjava Irena Debeljak o zobu

Plakodontovi zobje so se nenehno obnavljali; ko se je starejši obrabil ali poškodoval, je pod njim že zrasel novi in tako vse življenje, s starostjo so ti postajali le vse večji. Plakodont se je zadrževal na dnu toplih plitvih morij na obrobju tedanjega velikega oceana Tetide, kjer je z dna za hrano strgal školjke. 

Foto: Megalodontidne školjke-srčanke so bile pogosta hrana plakodonta.

Plakodont je bil velik od 1,5 do 2 metra, oblike želve, čeprav ni njen prednik, imel je močan oklep, ki ga je ščitil pred plenilci. 

Foto: Dosedanje raziskave kažejo, da bi lahko zob pripadal plaktodontu Cyamodusu. 

Fosili plaktodonta iz obdobja karnija so zelo redki. In zakaj je ta najdba še tako pomembna?

Izjava Irena Debeljak o pomenu najdbe

Z nadaljnjimi raziskavami zoba bodo, med drugim, ugotavljali, kateri vrsti plakodonta natančneje je pripadal. 

Več bo znanega jeseni. Vsekakor pa ga bodo ob koncu raziskav predstavili tudi javnosti.

Metka Rupnik

Foto: Metka Rupnik, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.